Reja lipicancev korak bližje k uvrstitvi med nesnovno dediščino Unesca

Slovenija je danes v imenu osmih sodelujočih držav sekretariatu Unesca v Parizu oddala večnacionalno nominacijo tradicije rej lipicancev za vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Nominacijo je v imenu Slovenije podpisala veleposlanica v Parizu in stalna predstavnica Slovenije pri Unescu Metka Ipavic. Stalno predstavništvo Slovenije pri Unescu pa je tudi koordiniralo uradne podpise nominacije sodelujočih držav.

Nominacijski obrazec, pisma podpor nosilcev, izbrane fotografije, film in drugo dokumentacijo je ministrstvo za kulturo posredovalo v elektronski obliki, kot je izjemoma določeno v aktualnem ciklusu.

Živa dediščina združuje osem evropskih držav

Z rejo lipicancev je povezan širok spekter kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanj in konjeniških športov. Prav to je spodbudilo Slovenijo, Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Italijo in Romunijo k skupni nominaciji za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

V vseh osmih državah so lipicanci prisotni že stoletja in imajo simbolno vlogo ter še danes predstavljajo številne skupnosti. "So pomemben del lokalnih praznikov in prireditev, kot so tradicionalne poroke, pustne povorke, jesenske parade, folklorne prireditve, razstave konj, tradicionalne vožnje konjev z alpskih pašnikov v zgodnji jeseni in blagoslov konj ob različnih priložnostih. Ikonično so upodobljeni na različnih predmetih ali artefaktih, kot so kovanci, bankovci, grbi, etikete, poštne znamke in igrajo pomembno vlogo pri slavnostnih predstavitvah in protokolarnih dogodkih. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem," so zapisali na ministrstvu za kulturo. Poleg tega pa imajo lipicanci tudi pomembno vlogo v življenju širših skupnosti, denimo pri hipoterapiji, športu (jahanje, vožnja s kočijo) in predstavah, ki se zgledujejo po načelih klasičnega konjeništva Španske jahalne šole z Dunaja.

Odločitev bo znana decembra 2021

Skupna nominacija vrednoti skupno dediščino, ki združuje skupnosti in države na lokalni, državni in mednarodni ravni. Na ministrstvu so prepričani, da bo vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva še dodatno okrepil sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov, ki sodelujejo pri varovanju te dediščine. "Priprava nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti. Proces je koordiniralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije," so pojasnili.

O nominaciji bo medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine odločal na 16. zasedanju decembra prihodnje leto.

Lipicance odlikuje dolga življenjska doba, odlična vzdržljivost, močan značaj, zmožnost učenja ...

Kobilarna Lipica je bila ustanovljena leta 1580, od takrat pa se je reja teh žlahtnih konj razširila še na geografska območja današnje Avstrije, BiH, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije in Slovaške. "Že več kot 450 let in skozi različne politične sisteme tradicije reje združujejo nosilce, strokovnjake in skupnosti iz osmih evropskih držav. Oni so prvi skrbniki reje lipicancev, ki temelji na vzajemnem zaupanju med konjem in človekom, in skupne kulturne dediščine," so zapisali na ministrstvu za kulturo.

Za lipicance so značilni dolga življenjska doba, odlična vzdržljivost, dober in močan značaj, zmožnost učenja in atletske sposobnosti. Lipicanca pa ne more vzrediti vsakdo, za pridobitev potrebnih znanj in spretnosti rejca lipicancev so potrebna leta ali celo desetletja usposabljanja in prenosa znanj. Sicer pa ta znana pasma konj še danes predstavlja nepogrešljivi del ritualov, praznovanj in konjeniškega športa. Prav tako ima posebno vlogo v vsakdanjem kulturnem in družbenem življenju skupnosti na podeželju, v bližini državnih kobilarn in zasebnih rejcev.