Konec leta bo Centralna klirinško depotna družba (KDD) ukinila registrske račune, kjer so evidentirane "certifikatske" delnice. Za prenos z registrskega na trgovalni račun imate tako le še 30 dni časa.
A kot so nam pojasnili na KDD, trenutno 171.796 imetnikov tega še ni storilo. Za primerjavo, konec oktobra jih je bilo več kot 200 tisoč, poleti pa je bilo odprtih še dobrih 240.000 registrskih računov, vrednost sredstev na njih pa je bila 732 milijonov evrov. Decembra se tako obeta precejšnja gneča na bankah in v borzno-posredniških hišah.
Kaj morate narediti do 1. januarja, če imate "certifikatske" delnice na registrskem računu?
To je predvsem odvisno od tega, kaj želite še početi z omenjenimi vrednostnimi papirji – bi se jih radi "znebili" ali jih obdržali in z njimi trgovali? Če bi jih radi prodali takoj ali pa jih obdržali, se morate obrniti na eno od članic KDD, kjer lahko odprete trgovalni račun in nanj prenesete vrednostne papirje z registrskega računa.
Če ne veste, kakšna je vrednost delnic, ki jih imate na registrskem računu, je dobro, da se o tem pozanimate. Nekatere ne presegajo niti evra vrednosti in s prenosom na trgovalni račun in prodajo imate lahko več stroškov, kot so delnice vredne. V takšnih primerih se imetniki najpogosteje odločajo, da vrednostne papirje opustijo.
Kako opustiti vrednostne papirje na registrskem računu?
Zahtevo za opustitev na KDD obrazcu lahko pošljete po pošti ali osebno odneste na vložišče KDD. Če ga pošljete po pošti, morate podpis overiti pri notarju ali upravi, kar pomeni dodaten strošek.
Podpisa pa ni treba overiti, če obrazec odnesete osebno na vložišče KDD, saj oni preverijo vašo identiteto.
Obstaja pa tudi možnost, da zahtevek oddate po elektronski poti. A le, če imate kvalificirano digitalno potrdilo akreditiranega overitelja (SIGEN-CA, AC NLB, POŠTA®CA, HALCOM-CA).
Povpraševanje narašča
Najpogosteje se imetniki odločajo za prenos vrednostnih papirjev na trgovalni račun, odprt pri izbranem članu KDD. Tam sicer v zadnjih mesecih opažajo povečano povpraševanje glede prenosa delnic. Na Iliriki je trgovalni račun v zadnjih mesecih odprlo okoli 10 tisoč novih strank, je pojasnil predsednik uprave Igor Štemberger. "Povpraševanj je pa še veliko več, kajti nekateri še iščejo informacije in se odločajo," je dejal.
Predvsem vlagatelji, ki imajo v lasti delnice večjih vrednosti, se odločajo za njihov prenos na trgovalne račune, je pojasnil Matjaž Polanič iz Alte. "Med temi prevladujejo predvsem delničarji Krke, Petrola, Zavarovalnice Triglav in nekateri ostalih večjih borznih družb. Vlagatelji, ki imajo v lasti delnice nižjih vrednosti, pa se najpogosteje odločajo za prodajo teh delnic in reinvestiranje kupnine v vzajemne sklade Alta," je dodal.
Podobno pravijo tudi na Iliriki. "Če imajo veliko število vrednostnih papirjev in večjo vrednost, jih hranijo, obdržijo in jih prenašajo na trgovalni račun. Vkolikor gre za manjše število delnic, manjšo vrednost delnic, jih prodajo, če ne gre za delnice, ki dajejo lastnikom dividende oziroma dobre dividende. V takem primeru, tudi če je manjše število delnic, stranka delnice ohrani in jih prenaša na trgovalni račun," pravi Štemberger.
Stroški s prodajo se razlikujejo
Strokovnjake smo povprašali tudi po tem, kaj svetujejo posameznikom, ki imajo manjše število delnic, denimo samo štiri delnice Triglava.
"To je število delnic, ki se jih, po mojem mnenju, ne izplača hraniti na trgovalnem računu," pravi Štemberger. S trgovalnim računom je namreč kar nekaj stroškov. Državni zbor je sicer omejil višino vseh stroškov računa v odvisnosti od vrednosti premoženja na njem. Toda nekatere članice KDD so medtem ugotovile, da jim to v nekaterih primerih ne pokrije niti osnovnih stroškov vodenja računa, zato so se obrnile na ustavno sodišče.
Če jim to pritrdi, se lahko zgodi, da bodo stroški za vodenje trgovalnega računa zrastli. "In če bo ta prazen ali bo na njem malo delnic, potem je to kolizija oziroma mu bo to pojedlo sredstva na trgovalnem računu. Tako da če je delnic malo, je po mojem mnenju najbolje, da delnice proda," svetuje Štemberger.
Pri Iliriki so trenutno stroški za prodajo delnic okoli 20 evrov, ne glede na to, kakšna je vrednost premoženja. Na Alti pa so pojasnili, da je preko njihove spletne aplikacije e-Trading najnižja možna provizija pri prodaji delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, 0,45 odstotka.
Kaj z delnicami, ki ne kotirajo na borzi?
Veliko državljanov ima v lasti tudi vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi. Tudi tukaj pa so nasveti borznih posrednikov odvisni od tega, koliko delnic ima posameznik v lasti. "Po nekaterih delnicah, s katerimi se sicer ne trguje na Ljubljanski borzi, kljub temu obstaja določeno povpraševanje. Kaj naj stori posameznik, ki ima v lasti netržne vrednostne papirje, je odvisno od tega, koliko delnic ima v lasti in katere delnice," pojasnjujejo na Alti.
Če ne storite ničesar
Če pa z vrednostnimi papirji ne boste storili nič od navedenega, bodo po 1. januarju vrednostne papirje sodno položili. Če jih boste želeli prevzeti, boste morali skozi sodni postopek, za kar boste morali plačati sodno takso.
Vrednostni papirji vas bodo pet let čakali na sodišču. Če jih v tem času ne boste prevzeli, bodo ti pripadli Republiki Sloveniji.
Poziv ZPS glede zaračunavanja nadomestil pri ponudnikih trgovalnih računov
Zveza potrošnikov (ZPS), ki že ves čas opozarja na to, da nekateri ponudniki trgovalnih računov zaraunavajo preveč, je znova pozvala Agencijo za trg vrednostnih papirjev, naj izvede nadzor nad zakonitostjo zaračunavanja nadomestil pri ponudnikih trgovalnih računov.
Kot pravijo na ZPS, "zakonskih določb ni mogoče izigravati z obračunavanjem nadomestil, ki tam niso direktno navedena".
Da ne bo dilem o višini stroškov, je DZ prejšnji teden sprejel avtentično razlago. ZPS, ki je na trgu odkrila odstopanja od tega, pa je že takrat pozvala Agencijo za trg vrednostnih papirjev, naj kot nadzornik izvede nadzor nad praksami ponudnikov, zagotovi spoštovanje zakonodaje in naloži ponudnikom, naj vsem potrošnikom povrnejo preveč zaračunana nadomestila.
"Ker je od sprejetja avtentične razlage pretekel že več kot en teden, vas ponovno pozivamo k temu, da kot pristojni nadzornik trga pri zaračunavanju nadomestil za potrošnike pri odpiranju in vodenju trgovalnih računov zagotovite zakonitost poslovanja ponudnikov," pa so v ZPS danes znova zapisali v javnem pozivu.
Opazili so namreč, da večina ponudnikov trgovalnih računov, ki so potrošnikom zaračunavali previsoka nadomestila, tudi po sprejetju avtentične razlage ni prilagodila svojih cenikov zakonu. "Za ponovno vzpostavitev zaupanja v trg je prav tako ključno, da ponudnike pozovete, naj vsem potrošnikom povrnejo preveč zaračunana nadomestila. Izjave nekaterih ponudnikov v medijih v preteklih dneh kažejo na to, da preveč zaračunanih nadomestil ne nameravajo vračati, če jih potrošniki ne bodo uveljavljali v sodnem postopku," pravijo na ZPS.
Kot so pred dnevi sporočili iz ZPS, so pred sprejemom avtentične razlage v DZ zakonske omejitve stroškov spoštovale BKS banka, Deželna banka Slovenije, NLB in SKB.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.