Če bo predlog zakona o istosplonemu partnerstvu uspešno prestal poslanska branja, bodo lahko istospolni partnerji registrirali svoje partnerske zveze.
Zakon o istospolnem partnerstvu bo, če bo uspešno prestal poslanska branja, uvedel pomembne novosti – ena od teh je, da bo poslej država bdela tudi nad trdnostjo zveze partnerjev istega spola. Ta se ne bo imenovala poroka, temveč precej bolj uradno - registracija partnerske zveze.
Kot je pojasnil odvetnik Miro Senica, ki je tudi pripravljalec zakona, bodo po novem zakonu "lahko istosploni partnerji dedovali po partnerju ali partnerici, priznali jim bodo skupno lastnino, lahko se bodo socialno in pokojninsko zavarovali prek nje ali njega. Ostaja pa slepa pega - zakon tem partnerjem ne dovoljuje posvojitve otrok," dodaja Senica.
Predstavnica Škuca LL Tatjana Greif je glede sprejemanja omenjenega zakona dejala, da se "predlogi takšnega zakona valjajo po predalih že od leta 97, sedanja koalicija pa se je pred tremi leti zavezala, da bo uredila stanje istospolnih parov. Ocenili so torej, da je leto pred volitvami pravšnji čas, čeprav se poteza predvsem zaradi konzervativnih volivcev zdi hrabra."
Senica ob tem dodaja, da morajo za sprejetje tovrstnega zakona med drugim dozoreti tudi državne institucije. "Na spletni strani slovenske vlade, namenjeni Evropski uniji, je namreč preveč pomanjkljivosti: poleg zastarelih podatkov o statusu homoseksualcev v nekaterih državah Unije zmoti še vsaj pravopis: besedico gay črkujejo napačno, lezbični pari pa tudi niso navdušeni, ko jih imenujejo lezbijski," pojasnjuje "nezrelost" institucij Senica.
Hrvaška že sprejela zakon o istosplonih skupnostih
Hrvaški sabor je pred slabima dvema tednoma sprejel zakon o istospolni skupnosti, ki ureja status homoseksualnih parov. Ti naj bi v prihodnje imeli iste pravice do vzdrževanja ter premoženjsko-pravnega dedovanja, kot jih imajo izvenzakonski heteroseksualni pari.
Vodja nevladne organizacije Iskorak, ki se zavzema za zaščito pravic oseb z različnimi spolnimi usmeritvami, Dorino Manzin je povedal, da je za istosplone pare na Hrvaškem sprejem tega zakona zelo pomemben. "Prvič v zgodovini Hrvaške sta homoseksualnost in biseksualnost priznani kot družbeni dejstvi. S samo dano zakonsko legitimnostjo to nista več bolezni, motnji. Na Hrvaškem namreč še vedno precej ljudi razmišlja tako nazadnjaško," dodaja Manzin.
Predstavnica nevladne lezbične skupine Kontra, Sanja Juras je na sprejetje zakona o istospolnih skupnostih ponosna. "V vsakem primeru smo lahko ponosni na naše dosežke. Končno smo dobili pravice, ki jih do sedaj nikdar nismo imeli. Pomembno pa je tudi to, da je spolna diskriminacija prepovedana tudi v drugih zakonih."
Diskriminacija na osnovi spolne usmeritve je na Hrvaškem tako prepovedana v novem zakonu o enakopravnosti spolov, kazenskem zakoniku ter zakonu o delu. Zakon o istospolni skupnosti pa homoseksualnim parom zaenkrat omogoča pravico do vzdrževanja enega od partnerjev ter dedovanja. Za predstavnike istospolnih skupnosti na Hrvaškem je to le prvi korak v boju za svoje pravice.
Kot pojasnjuje Manzin, bodo istospolno usmerjeni zagotovo zahtevali tudi registrirano partnerstvo, saj imajo trenutno heteroseksualne osebe pravico tudi do zakonske, homoseksualne osebe pa le do izvenzakonske skupnosti. Jurasova pa opozarja na odprto vprašanje posvajanja otrok. "Do sedaj ni bilo govora o posvajanju otrok. To podpira le ena stranka na Hrvaškem," pojasnjuje Jurasova in opozarja, da bo na to vprašanje v prihodnosti treba odgovoriti.
Na lanskoletni prvi paradi ponosa v Zagrebu je prišlo do nasilja nad organizatorji in udeleženci parade. Medtem ko je bil eden od voditeljev parade pretepen le nekaj ur pred parado, pa so jo nekateri drugi skupili v večernih urah. Zaradi nasilnežev, ki so lani med demonstrante metali celo kamne, nekaj steklenic in solzivec, so letošnjo parado ponosa v Zagrebu policisti še dodatno varovali. Konec junija je tako na zagrebških ulicah proti diskriminaciji istospolno usmerjenih demonstriralo okoli 200 ljudi, ki so bili zaradi velikega števila policistov skoraj da zasenčeni. Za razliko od prve hrvaške parade ponosa, je letošnja minila brez incidentov.
Manzin pa kljub temu opozarja, da je nestrpnost do lezbijk in gayev na Hrvaškem še vedno zelo prisotna. "Dejstvo je, da pri nas obstaja agresivna, ultra desničarska manjšina, ki terorizira celotno družbo in vsiljuje licemerne, kvazi katoliške koncepte, ki jih večina ljudi ne sprejema. Tako da smo bili zadovoljni z razpravo v saboru, saj so nekateri končno sneli maske," dodaja Manzin.
