Kebrova reforma predvideva, da bi zdravstvene prispevke odslej plačevali glede na bruto osebni dohodek.
Tako bi npr. nekdo, ki na mesec zasluži do 110.000 tolarjev, za zavarovanje plačal 2.035 tolarjev. Tisti, ki mesečno zaslužijo od 210 do 230 tisočakov, bi plačali po 4.255 tolarjev, vsak s 500 in več tisočaki na mesec pa bi za zdravstveno zavarovanje odštel dobrih 12.000 tolarjev.
Tisti z najnižjimi dohodki bi plačevali polovico vsote, ki jo plačujejo za premijo danes, tisti iz višjih razredov pa glede na višino svoje plače toliko več. Dve tretjini zaposlenih bi torej plačevali manj. Na drugi strani pa ekonomisti opozarjajo, da bodo najkrajšo spet potegnili tisti, ki imajo najmanj, bogati pa bodo privilegirani.
"Vedno je bila prevalitev davka na šibkejšega, in tudi tu bo. Tako je vedno, ker ne more biti drugače, to je naravni red," je povedal Dušan Kidrič, z Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Novemu sistemu oporekajo tudi v zdravstveni zavarovalnici. Najbolj ogorčeni so, ker nihče izmed njihovih strokovnjakov ni sodeloval pri pripravi reforme, ki temelji prav na zavarovanju.
"Ne vem kakšne svetovalce ste imeli za področje prostovoljnega zavarovanja, očitno slabe poznavalce sistema," je menil Martin Toth z Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Pravijo, da so v obstoječem sistemu možnosti, ki bi se jih dalo izkoristiti. Reformo sicer čaka še dolga pot, prihodnji teden bo o njej najprej odločala vlada.
