'Reforma zdravstva je nujna'

Predsednik SD Borut Pahor je na 2. konferenci Socialnih demokratov na temo Reforma zdravstva v Sloveniji, ki je potekala na Rogli, povedal, da je ta reforma ena od najzahtevnejših v Sloveniji. Dejal je, da se je ta reforma že začela, saj je gradivo že v javni presoji.

"Odgovorni smo nakazati usmeritve, ki bodo nakazale ukrepe za izhod iz krize, iz katere Slovenija mora priti bolj socialno povezana in konkurenčnejša. Rešitve problemov ne bodo lahke, oblikovati bo treba konsenz, kako bomo ravnali v vladni koaliciji in predloge podajali v DZ," pravi Pahor.

Minister za zdravje Borut Miklavčič je spomnil, da je javna razprava o zdravstveni reformi odprta od 10. junija letos. Prepričan je, da je napočil čas za nujne spremembe zdravstvenega sistema, predvsem zaradi pripomb, ki jih je slišati v javnosti. Ob tem je povedal, da je v splošnih ambulantah na letni ravni osem milijonov obiskov, v otroških dispanzerjih je teh obiskov več kot 800.000, na primarni ravni pa število obiskov znaša 10 milijonov.

Minister je tudi poudaril, da imamo v Sloveniji 4,67 bolnišnične postelje na 1000 prebivalcev, 58 odstotkov slovenskih zdravnikov dela v bolnišnicah, na 100.000 prebivalcev pa imamo v Sloveniji 238 zdravnikov. Miklavčič je vrednost letošnjih projektov s področja obveznega zdravstvenega zavarovanja in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ocenil na 2,6 milijarde evrov. Za investicijska vlaganja v zdravstvo pa je letos namenjenih dobrih 98 milijonov evrov.

'Reforma zdravstva nujna'

Za ministra je reforma zdravstva v Sloveniji nujna zaradi sprememb v demografski in socialni strukturi prebivalstva ter uvedbe novega sistema plač v javnem sektorju, ki je zaživel lani. Po Miklavčičevih besedah je ptujska bolnišnica v prvih petih mesecih lani za plače namenila 4,3 milijona evrov, v letošnjem petmesečju pa že 5,2 milijona evrov.

Pojasnil je, da je cilj resornega ministrstva ohraniti zdajšnji obseg zdravstvenega varstva, izboljšati dostop do zdravstvenih storitev, zagotoviti kakovost in varnost v zdravstveni dejavnosti ter primarno zdravstveno dejavnost postaviti v ospredje.

Minister je spomnil, da je v letošnji zdravstveni blagajni 130 milijonov evrov sredstev več na račun presežka iz preteklih let. Prav iz tega denarja je ministrstvo pokrilo izgubo v izolski, novomeški in murskosoboški bolnišnici, ki je skupno znašala 7,2 milijona evrov.

Glede zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je Miklavčič dejal, da bo konec julija letos šel v koalicijsko usklajevanje. Predlog zakona v ospredje postavlja zdravstveni dom, ki je temeljni nosilec in usklajevalec vseh izvajalcev javne osnovne zdravstvene dejavnosti na svojem območju, torej tudi koncesionarjev. Miklavčič je prepričan, da bodo nekatere spremembe prinesle večje obremenitve kot doslej, odprto je tudi vprašanje nadomestila plač med bolniško odsotnostjo, ki je previsoko. Skrbi ga tudi, kako zagotoviti vzdržnost zdravstvenega sistema, če predlagane spremembe ne bodo sprejemljive za socialne partnerje.

Vse doslej podane pripombe pa bo po napovednih Miklavčiča ministrstvo dopolnjevalo že avgusta letos.

Pravica do zdravja temeljna človekova pravica

Skozi razpravo so člani konference SD podprli reformo zdravstvenega sistema in varstva v Sloveniji v smeri krepitve javnega zdravstvenega sistema, povečanja dostopnosti in učinkovitosti ter pomembnejše vloge preventivne skrbi za ohranjanje zdravja. Prepričani so, da je pravica do zdravja temeljna človekova pravica, ki mora biti dostopna vsakomur.

Udeleženci konference ocenjujejo, da mora vlada čim prej pristopiti k pripravi strateškega razvojnega programa zdravstvenega varstva do leta 2020. Podpirajo tudi usmeritev, po kateri morata v zdravstvenem sistemu večjo vlogo igrati zdravstvena dejavnost in zdravstveno varstvo na primarni ravni z okrepljenim položajem in odgovornostjo zdravstvenih domov kot osnovnih nosilcev in koordinatorjev javne zdravstvene dejavnosti.

Sklep omenjene konference je tudi, da predlog zakona pomeni bistven napredek in izboljšanje dosedanjega stanja na področju podeljevanja koncesij, ki je bilo doslej stihijsko in pogosto v škodo javnega zdravstvenega varstva. Člani konference zato izrecno podpirajo prenovo obstoječih koncesijskih pogodb v skladu z določili novega zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njihovem mnenju bi bilo treba skrajšati obdobje podeljevanja koncesij.

Ločevanje javne in zasebne zdravstvene dejavnosti je za udeležence konference pravilna usmeritev, ki jo treba dosledno izpeljati, ministrstvo za zdravje pa so pozvali, naj ponovno preuči uvedbo prostovoljnega članstva v zdravniški zbornici.

Tudi na področju izvajanja javnega pooblastila izdajanja licenc in strokovnega nadzora nad delom zdravnikov bi po mnenju članov konference morali razmisliti o drugačnem modelu od dosedanjega, saj s stanjem na tem področju ne moremo biti zadovoljni.