Nižje odpravnine in krajši odpovedni roki. To nas čaka, če bo obveljal vladni predlog reforme trga dela, katere osnutek so pridobili pri časniku Delo. Pogajanja s socialnimi partnerji se sicer začnejo v petek.
Reforma uvaja koncept enotne pogodbe za nedoločen čas, o kateri je že bil govor. Zaposlitev bo, kot smo že poročali, razdeljena v tri obdobja. Prvo bo poskusno in bo trajalo pet mesecev. V tem času bo delodajalec lahko brez razloga in brez odpravnine odpovedal pogodbo. Sledilo bo prilagoditveno obdobje, ki bo trajalo od 5 do 24 mesecev. V tem času mora delodajalec že navesti, kaj je dejanski razlog za to, da delavca odpušča, odpravnina je, a nizka – približno ena plača.
Tudi sicer so pri odpravninah predvidene spremembe. Te bi se po predlogu znižale na petino osnovne plače za vsako leto pri delodajalcu, poroča Delo. Odpovedni rok pa bi se postopno zviševal glede na trajanje zaposlitve, a naj ne bi bil daljši od 90 dni.
Denarno nadomestilo za brezposelne predlog znižuje, in sicer – v prvih treh mesecih prejemanja – z 80 na 70 odstotkov osnovne povprečne plače iz zadnjih osmih mesecev zaposlitve. Prejemali bi ga lahko največ 18 mesecev.
Za sindikate najbolj sporna postavka, da se malica ne šteje v delovni čas, je zmotila tudi koalicijo, ki ministru za delo Andreju Vizjaku predlaga, naj jo umakne. Po trenutnem predlogu se odmor ne bi všteval v delovni čas, plačilo pa bi se prepustilo ureditvi v kolektivnih pogodbah.
Poleg tega je v reformi predlog neke vrste malega dela, ki bi ga lahko opravljali brezposelni in upokojenci. Omejitve pa niso le časovne – največ 60 ur na mesec – ampak tudi denarne. Najnižja urna postavka bi tako bila 3,36 evra, s čimer bi preprečili izkoriščanje najbolj nemočnih na trgu dela.
Semolič: Vse lahko pade zaradi dveh, treh neumnosti
Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je v oddaji 24UR OB ENIH ponovil, da so proti ukinitvi plačanega odmora za malico. To bi pomenilo še večjo revščino med zaposlenimi, saj bi se plače na ta način znižale, je poudaril. "Z vsemi sredstvi, ki jih imamo, se bomo temu uprli. Opozarjamo politike, naj ne podcenjujejo naših opozoril. Lahko se zgodi, da bo vse padlo zaradi dveh, treh neumnosti, ki jih ponujajo v teh reformah," je zagrozil.
In druge neumnosti, kot jih je imenoval? Semolič kot nesprejemljiv omenja predlog, da bi se posegalo v dodatke na delovno dobo, saj to, kot je poudaril, pomeni od 15 do 20 odstotkov delavske plače. Naštel je še potne stroške, regrese, odpravnine. "Kdo ima večjo odpravnino, delavci, ki delajo 20, 30 let, ali menedžerji, ki za eno ali tri leta dobijo 300 tisoč ali celo milijon evrov? V nepravo smer gredo ti ukrepi in temu nasprotujemo," je dejal.
ZSSS: Uvedba malega dela bo dokončno uničila socialno državo
Prav tako so proti uvedbi malega dela, kajti brezposelni, kot je dejal, ga ne potrebujejo. Potrebujejo varno zaposlitev za nedoločen čas. "Vemo, kaj se dogaja v Avstriji in Nemčiji glede malega dela. Tisti, ki vstopa v malo delo, ostane mali delavec do konca," je poudaril in predstavil statistične podatke, po katerih so v začaranem krogu malega dela večinoma ženske.
Izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri ZSSS Andrej Zorko pa je ocenil, da izhodišča reforme, predstavljena v javnosti, niso drugačna od zakona o malem delu, ki so ga državljani pred časom zavrnili na referendumu. Ob tem je spomnil tudi na nasprotovanje zakonu s strani tedaj največje opozicijske, danes pa največje koalicijske stranke.
Skozi zakon o delovnih razmerjih povečujejo pristojnosti inšpekcije in jih širijo tudi na carinsko službo. Ta bi tako dobila pooblastila tudi za odkrivanje dela in zaposlovanja na črno.
Minister za delo Andrej Vizjak je očitke ZSSS, da del predlagane reforme trga dela, ki se nanaša na začasna in občasna dela tudi za upokojence in brezposelne, obuja idejo malega dela, ki je pred časom padla na referendumu, že zavrnil. Kot je dejal, namreč kot ključnega posrednika pri takšnem delu uvajajo zavod za zaposlovanje. "To je izjemno pomembna varovalka, kajti zavod ima pregled nad delodajalci, ve, koliko delodajalci zaposlujejo, kateri delodajalci so tisti, pri katerih res obstaja takšno začasno in občasno delo, kjer to ni substitut za resno zaposlitev," je povedal Vizjak. Kot drugo razliko v primerjavi s 'Svetlikovo' reformo je izpostavil "bistveno" krčenje dovoljenih ur opravljenega malega dela, kar naj bi pomenilo, da bi bilo to delo res izjema.
"Malo delo vodi v revščino, socialno izključenost, uničevanje dostojanstva delavcev in dokončno uničenje socialne države. Malo delo ubija in pomeni pogreb pogodb o zaposlitvi," pa so prepričani sindikati.
Da rešitve, ki predvidevajo dohodek, omejen na 200 evrov mesečno, spominjajo na zavrnjeni zakon o malem delu, se je strinjala tudi sekretarka sindikata Mladi plus pri ZSSS Dalia Cerovšek. To ni rešitev za mlade, je prepričana in izpostavlja slab položaj mladih na trgu dela. Reforma mora po njenem mnenju mladim zagotoviti več in bolj varne zaposlitve. Ob tem se je zavzela za plačana pripravništva, začetek postopka pripravljanja strategije o zaposlovanju mladih in vključitev njihovih predstavnikov vanj ter premislek o francoski medgeneracijski pogodbi, po kateri delodajalec zaposli mladega, starega do 30 let, starejšega delavca pa ne odpusti, temveč izkoristi kot učitelja mlademu. Država delodajalcu v zameno za to za pet let oprosti plačevanje prispevkov.
KOMENTARJI (730)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.