Reforma dviga prah: udarec za starše, ki bodo zavrnili cepljenje, še težje na zdravljenje v tujino ...

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je s predlogi zdravstvene reforme dvignila veliko prahu, ki se še dolgo ne bo polegel. Glavne novosti in spremembe smo predstavili že včeraj, med pregledom kar 158 strani dolgega dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvu, pa smo ugotovili, da novi predlog Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1) prinaša kar nekaj novosti. 

Preverili smo, katere so tiste pravice, ki so po novem predlogu izločene. Med izločenimi pravicami iz zdravstvenih storitev so po novem predlogu zakona v 45. členu nadomestilo plače na dan darovanja krvi, medicinski zapleti, ki so nastali kot posledica uveljavljanja zdravstvenih storitev izven mreže javne zdravstvene službe in cepljenje. Kaj to pomeni za vse zavarovance?

Če boste zavrnili cepljenje, boste sami krili zdravljenje

Sprememba pri plačilu nadomestila za krvodajalce 

Novi zakon prinaša je prinesel nekaj zmede na področju krvodajalstva. Iz pravic naj bi po novem zakonu s 45. členom namreč izpadlo nadomestilo plače na dan, ko darujemo kri. Krvodajalske akcije bi se tako še vedno lahko udeležili, a če bi člen obveljal, ne bi več dobili plačanega delovnega dne. Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati januarja 2003, je po podatkih Zavoda za transfuzijo krvi določal, "da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo za plačo delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja" (169. člen zakona). 

Delavcu je tako pripadal en prost dan, stroške tega pa je pokrivalo obvezno zdravstveno zavarovanje. Delodajalec je Zavodu za zdravstveno zavarovanje predložil potrdilo o darovanju krvi in posebno potrdilo, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače. Novi zakon s 112. členom pravico do denarnega nadomestila ohranja. Na Ministrstvu za zdravje so zagotovili, da nadomestilo za krvodajalstvo zagotovo ostaja tudi z novim zakonom, le da bo delodajalec dobil strošek povrnjen iz državnega proračuna. Zakaj je 45. člen torej v zakonu, še ni znano. 

Tudi medicinskimi zapleti, ki so nastali kot posledica uveljavljanja zdravstvenih storitev izven mreže javne zdravstvene službe, so po novem izločeni iz mreže javne zdravstvene službe.

Kaj pa zdravljenje v tujini? Druge metode zdravljenja in nezaupanje v zdravnike niso razlogi za napotitev v tujino

Obširni dokument zdravstvene reforme med drugim predvideva tudi nekaj sprememb na področju pravice do zdravljenja v tujini. To pa je ena od tem, ki je zadnja leta velikokrat vrgla slabo luč na slovensko zdravstvo. Tako so močno odmevali primeri deklice Gaje, dečka Reneja, pa deklice Lane in male Neže. Njihove zgodbe so opozarjale, da imamo v Sloveniji neustrezno zakonodajo glede napotitve na zdravljenje v tujino, še posebej, ker so pridobili mnenja priznanih tujih strokovnjakov, ki so jim zagotavljali boljše možnosti zdravljenja. V primeru male Neže, pa se je pokazalo, da ima lahko na potek zdravljenja oziroma oskrbe bolnika velik vpliv tudi porušeno zaupanje v zdravstveno osebje.

Ministrica stiski teh otrok in njihovih družin očitno ni prisluhnila. Dosedanji člen, ki določa, kako do načrtovanega zdravljenja v tujini, ko so pri nas izčrpane možnosti, je sicer nekoliko razširila, a zgolj tako, da je še bolj specificirala, kdaj so izčrpane možnosti zdravljenja.

Dosedanja zakonodaja v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) v 44.a členu navaja:"Skladno s 44.a členom ZZVZZ ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja."

V 141. členu novega predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1) pa sta dodani še dve alineji. V drugi alineji je navedeno, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, ko v Sloveniji zavarovani osebi ni mogoče zagotoviti zdravljenja, vendar so potrebne zdravstvene storitve pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za izčrpane možnosti pa ne gre v primeru porušenega zaupanja med izvajalcem in zavarovano osebo ter v primeru druge metode zdravljenja, ki se izvaja v tujini.

V dodani (novi) tretji alineji je še navedeno, da v primeru iz prvega odstavka tega člena ima pravico do spremstva med pregledom, preiskavo ali zdravljenjem v tujini zavarovana oseba, do dopolnjenega 18. leta starosti ter zavarovana oseba, katere zdravstveno stanje zahteva spremstvo.