"V ZLSD smo za nekatere spremembe in za reformo," pravi predsednica strokovnega sveta ZLSD za zdravje in poslanka Silva Črnugelj. "Od ministrstva za zdravje bomo zahtevali, da podaljša javno razpravo do 15. decembra. Glede na to, da je imel minister ogromno okroglih miz, pa bomo zahtevali tudi, da naj naredi povzetke vseh utemeljenih pripomb in na podlagi tega izdela analizo", poudarja Črnugljeva.
Na šesti konferenci ZLSD, na kateri so danes v Radečah sprejemali stališča stranke do zdravstvene reforme, so se načelno strinjali s predlogom reforme zdravstvenega sistema. V stranki ob tem tudi ne nasprotujejo delovanju zasebnikov v sedanjem zdravstvenem sistemu, le-ti pa naj bi delovali po načelu javnega zdravstva. Ob tem v stranki podpirajo tudi nove načine financiranja, ki gredo v smeri večje preglednosti in uporabe obstoječih sredstev. Za ZLSD je ob tem ključno uveljavljanje sistema solidarnosti in pravičnosti v zdravstvu.
V stranki nasprotujejo predvidenim spremembam obstoječega zagotavljanja osnovnega zdravstvenega varstva, ki predvideva postopno uveljavljanje specialista družinske medicine kot prevladujočega specialista v osnovnem zdravju. Po mnenju ZLSD je potrebno na primarni ravni, v osnovnem zdravstvenem varstvu, ohraniti zdravnike specialiste, pediatre in šolske zdravnike za zagotavljanje zdravstvenega varstva otrok in mladine ter zdravnike specialiste - ginekologe, za zdravstveno varstvo žensk.
Ob tem podpirajo tudi uvedbo obveznega zavarovanja za nego ter zdravljenje na domu, saj vedno več starejših ljudi ostaja doma. Ob tem so v razpravi izpostavili tudi vprašanje intenzivnosti usposabljanja in priprave managementa, ki bo temeljni nosilec izhodišč bele knjige glede postopkov upravljanja in vodenja ljudi in stroke.
Tuji strokovnjaki kritični do zdravstvene reforme
O zdravstveni reformi so na mednarodni konferenci v Ljubljani razpravljali tudi tuji strokovnjaki s področja zdravstva in zdravstvenega varstva. Večina jih meni, da reforma v zdajšnji obliki ni izvedljiva, vsaj ne dolgoročno, in da je nazadnjaška.
V večini držav Evropske unije imajo tako imenovani dvojni sistem zdravstvenega zavarovanja, torej tako javni kot privatni. Takšen sistem imamo tudi v Sloveniji. Po mnenju predsednika mednarodnih vzajemnih zavarovalnic, ki prihaja iz Nizozemske, je dober in predvsem učinkovit. "Na Nizozemskem spreminjamo javni sistem v privatnega, vi pa delate ravno obratno. Po mojem mnenju je to malo čudno," meni Ron Hendriks, predsednik AIM.
Prav tako nenavadna se ukinitev prostovoljnega zavarovanja, kot jo predvideva Kebrova zdravstvena reforma, zdi nemškemu predstavniku vzajemne zavarovalnice. V Nemčiji so namreč minuli teden sprejeli zakon, po katerem se več pravic prenese v prostovoljno zavarovanje. "V Sloveniji se vse odvija tako, kot da se ni nič spremenilo. Žal danes ni tako, kot je bilo včasih. Spremenilo se je vedenje prebivalstva, zato moramo vsi ekonomskim zahtevam prilagoditi tudi socialne sisteme," dodaja Hans-Wilhelm von Damm iz nemške vzajemne zavarovalnice.
Največje nasprotnike reforme pri nas pa moti to, da nikjer niso določene pravice, ki bi po novem izhajale iz obveznega zavarovanja. "Mi menimo, da v našem sistemu problem solidarnosti ni tisti, zaradi katerega nujno potrebujemo reforme. Gre za problem pravičnosti in to so dolge čakalne dobe," pravi Marko Jaklič iz Vzajemne.
Je pa zagotovo res tudi to, da bi se morala slovenska ponudnika prostovoljnih zavarovanj, Vzajemna in Adriatic, če bi se zdravstvena reforma v tej obliki uveljavila, preoblikovati, saj večino njunega posla predstavljajo prav omenjena zdravstvena zavarovanja.
