'Reforma brez strokovne podlage'

Najbolj nevaren je pri napovedanih spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ter zakona o osnovni šoli (ZOŠ) nedomišljen poseg v sistem kot celoto, je samostojni poslanec Slavko Gaber dejal na skupni tiskovni konferenci s poslanko SD Majdo Potrata in poslancem LDS Ljubom Germičem. Ob tem poslanci poudarjajo, da reforme so potrebne, morajo pa biti jasno koncipirane. Zato so na vlado naslovili pobudo za pripravo bele knjige.

Poslanci vlado pozivajo, da pripravi belo knjigo o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Kot je pojasnil Gaber, so se za ta korak odločili, ker so prepričani, da reformni posegi, ki trenutno potekajo na tem področju, nimajo zadostne strokovne podlage in jo očitno potrebujejo. Tako poslanci vladi med drugim tudi predlagajo, da sprva pripravi oceno stanja v celotni vertikali in primerja to stanje s stanjem drugih držav EU. Na podlagi tega pa naj pripravi izhodišča za morebitne reformne posege v sistem.

Poseg v šolstvo kot celoto

Od zadnje konceptualizacije celotnega področja vzgoje in izobraževanje je po Gabrovih besedah minilo dobrih 15 let, saj je takratna bela knjiga izšla leta 1995. Poslanci si tako želijo, da bi tudi tokrat nastala podobna knjiga za spremembo zakonov. "Sprenevedavo je trditi, da trenutno nimamo opravka z reformami na področju celotne vertikale," je še dejal Gaber in omenil le nekatere, kot so na primer poseg v zunanje ocenjevanje v osnovni šoli, poseg v nivojski pouk, spremembe v svetih šol ter radikalni posegi v strukturo in način visokošolskega študija v državi. Vse te spremembe veljajo po besedah ministrstva za šolstvo za drobne spremembe, ki pa to niso, je še menil Gaber.

Po mnenju Majde Potrata obstajajo pri vzpostavitvi kakovosti vzgoje in izobraževanja na podlagi sprememb zakonodaje o vrtcih trije temeljni kazalniki, in sicer število otrok na oddelek, razmerje med številom odraslih in otrok v oddelku ter izobrazba odraslih, ki v oddelku sodelujejo. S tega stališča je po njenem mnenju najbolj problematično nižanje potrebne ravni izobrazbe vzgojiteljev z visokošolske na srednješolsko raven.