Referendumski trojček: kaj pomeni glas ZA in kaj PROTI?

Nazadnje so se volivci na referendum odpravili julija lani, ko so prepričljivo – s skoraj 87 odstotki – zavrnili novelo Zakona o vodah, ki jo je pripravila takratna Janševa vlada. Udeležba je bila druga najvišja v zgodovini na vseh dosedanjih zakonodajnih referendumih. Na volišča je prišlo 46,46 odstotka vseh volilnih upravičencev. Višjo udeležbo je DVK zabeležil le še na referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic leta 2007, ki pa je potekal hkrati s predsedniškimi volitvami. 

Pobudnik vseh treh referendumov, ki bodo potekali v nedeljo, je opozicijski SDS, ki nasprotuje reorganizaciji vlade in s tem širjenju Golobove ministrske ekipe, preložitvi izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi in vladnemu poskusu sprememb upravljanja in vodenja RTV Slovenija. 

ZAKON O VLADI

Vlado Roberta Goloba trenutno sestavlja 17 ministrov (od tega so trije brez resorja), s spremembo zakona o vladi pa bi sledila reorganizacija in uvedba treh novih ministrstev: ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo.

Argument vlade je, da bi spremembe omogočile hitrejše in učinkovitejše odzivanje na aktualne izzive (npr. stanovanjska problematika, zeleni prehod), nova ministrstva pa bi delovala znotraj že obstoječih finančnih okvirov. Za izvedbo sprememb tako niso potrebna dodatna finančna sredstva, menijo v vladi. 

SDS, ki se s širjenjem ministrstev ne strinja, je spremembe s predlogom za referendum začasno ustavil. Trdijo namreč, da vlada nepremišljeno povečuje število ministrstev, kar prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce. 

Koalicija je sicer ob najavi pobude za referendum ocenila, da želi SDS z referendumom zgolj zavlačevati postopke in nagajati aktualni oblasti. 

ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI 

Pred uveljavitvijo Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet decembra 2021 v času Janševe vlade, v Sloveniji nismo imeli enotne definicije dolgotrajne oskrbe, prav tako področje ni bilo sistemsko urejeno. Zakon sicer vzpostavlja sistem dolgotrajne oskrbe kot nov steber socialne varnosti, a je v praksi neizvedljiv v časovnih okvirih, ki so si jih zastavili pripravljavci zakona, pravi aktualna Golobova vlada. 

Zakon prav tako ne predvideva dolgoročnega javnega financiranja dolgotrajne oskrbe, dodajajo. Novela Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bila sprejeta julija 2022, tako določa, da se bo Zakon o dolgotrajni oskrbi začel izvajati leto pozneje, kot je bilo sprva predvideno, torej s 1. januarjem 2024. 

Zamik izvajanja zakona bi vladi omogočil, da bi uredila status zavarovanih oseb do dolgotrajne oskrbe ter zagotovila stabilno financiranje sistema. Med najbolj perečimi so npr. vprašanja kadrov in oteženih pogojev njihovega zaposlovanja, vprašanje nabora storitev, vprašanje cene, saj zakon ne predvideva kritja realnih stroškov izvajalca in pomanjkljive pravne podlage, da bi ZZZS lahko izvajal naložene naloge. 

Deset organizacij za novelo zakona

Deset organizacij, povezanih z dolgotrajno oskrbo, je podprlo novelo zakona, saj po njihovem mnenju prinaša čas za sprejetje popravkov zakona. Zavrnili so navedbe zagovornikov zakona, da bodo stanovalci v domovih za starejše iz lastnega žepa v povprečju plačevali manj kot do zdaj. Zakon namreč ukinja dodatek za pomoč in postrežbo, s čimer bo dohodek stanovalcev nižji, opozarjajo. Ocenjujejo, da bo strošek za stanovalca, če zakon ne bo spremenjen, večji najmanj za znesek v vrednosti 200–300 evrov mesečno. Prav tako pravilniki znižujejo obseg storitev, ki jih uporabniki potrebujejo, zato bodo morali številne nujne storitve dolgotrajne oskrbe plačevati dodatno. 

Zaradi visokega vstopnega praga približno 40 odstotkov današnjih uporabnikov ne bo upravičenih do storitev dolgotrajne oskrbe. "Zaradi izključevanja strokovne in zainteresirane javnosti je zakon nesprejemljiv in nedopusten," so še zapisali. 

Novelo zakona, ki jo je pripravila Golobova vlada, tako podpirajo Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Srebrna nit, Socialna zbornica Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Amnesty International Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije, Skupnost varstveno-delovnih centrov Slovenije, Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas.

V SDS, ki volivce pozivajo, naj glasujejo proti noveli zakona, medtem ocenjujejo, da vlada z zamikom uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi škodi starejšim in tistim, ki potrebujejo pomoč. Menijo namreč, da zakon prinaša celovito ureditev skrbi za starejše ter jim omogoča dostop do storitev in varno starost. Predstavlja tudi enega od mejnikov načrta za okrevanje in odpornost ter s tem pot do evropskih sredstev.

Opozicijski SDS želi z referendumom doseči, da bi bil nov sistem dolgotrajne oskrbe uveljavljen že z začetkom prihodnjega leta, a je ZZZS opozoril, da bi lahko s tem upravičenci izgubili določene pravice. Zavarovane osebe bi lahko namreč pravice začele koristiti šele po dveh letih zavarovanja. 

ZAKON O RTV SLO

Novela Zakona o RTV Slovenija prinaša spremembe upravljanja javnega zavoda. Po predlogu vlade bi upravljanje in nadzor namesto programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV Slovenija. Tega bi sestavljalo 17 članov, pri imenovanju katerih bi imeli odločilno vlogo strokovna javnost oz. civilna družba in zaposleni na RTV Slovenija.

Trenutno je namreč v veljavi zakon, ki ga je leta 2005 pripravil SDS in predvideva, da ima RTV programski in nadzorni svet, ki imata programske in nadzorne funkcije ter generalnega direktorja, ki vodi posle. Od 29 članov programskega sveta jih 21 imenuje državni zbor. 

V skladu z novelo zakona bi tako osrednjo vlogo dobil enotni svet RTV Slovenija. Šest članov bi izbrali zaposleni, preostalih 11 pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in Nacionalni svet invalidskih organizacij. 

Kot posvetovalno telo sveta RTV predlog zakona uvaja finančni odbor, ki ga bo sestavljalo pet članov. Namesto obstoječega organa vodenja – generalnega direktorja – pa uvaja štiričlansko upravo. 

Golobova vlada poudarja, da je temeljni namen predloga zakona zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo RTV Slovenija ter zaščititi novinarsko oz. uredniško neodvisnost. Prepričani so namreč, da so dogodki v zvezi z RTV v zadnjih dveh letih, ki so dosegli vrhunec s stavko novinarskih sindikatov RTV, pokazali, da obstoječa zakonska ureditev omogoča razmere, v katerih lahko prihaja do omejevanja te svobode oz. do možnosti vplivanja vladajoče politike na programske odločitve javnega zavoda. 

Če si torej zagovorniki novele prizadevajo za umik politike iz odločanja na RTV Slovenija, pobudniki referenduma na drugi strani menijo, da gre za prikrito politizacijo in podreditev javnega zavoda vladajoči politiki. V SDS spremembam zakona nasprotujejo, saj le-te med drugim določajo predčasno prenehanje mandatov dosedanjim članom programskega in nadzornega sveta. Menijo, da bi z uvedbo enotnega sveta moč odločanja pridobile nevladne organizacije, svoj glas pa bi na drugi strani izgubili predstavniki poslušalcev in gledalcev.