Referendumska bitka za mejo z Avstrijo

Na Jezerskem je danes steklo zbiranje podpisov za razpis referenduma o spremembi meje med Jezerskim in Kamniško Bistrico, s katero bi kamniška občina in osrednjeslovenska regija dobili mejo z Avstrijo in dostop do evropskega denarja za obmejne projekte. Občinski svet Jezerskega je poleti spremembo podprl, nekateri krajani pa so do nje skeptični.

Država je že pred leti predlagala spremembo meje med občinama Kamnik in Jezersko, tako da bi tudi Kamnik mejil na Avstrijo in bi se slovensko območje za projekte čezmejnega sodelovanja razširilo na osrednjeslovensko regijo. Vendar so občinski svetniki na Jezerskem predlagano spremembo konec leta 2012 zavrnili.

Kaj pravijo zagovorniki?

Letošnje poletje se je pobuda znova pojavila na dnevnem redu. 12. junija je spremembo meje večina od sedmih občinskih svetnikov zavrnila, na ponovnem odločanju 26. junija pa so odlok o spremembi meje po skrajšanem postopku sprejeli. Župan Jezerskega Jurij Rebolj je prepričan, da gre za državotvorno dejanje.

"Predlog, ki je prišel od države, je po mojem mnenju koristen za prebivalce Slovenije, saj se s tem kvota denarja za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo v okviru programa Interreg povečuje za približno 20 milijonov evrov," je pojasnil Rebolj, ki meni, da občinske meje niso tako pomembne, da s takšnimi manjšimi korekturami ne bi mogli iti naproti državi. "Jaz sem pragmatičen in stojim na stališču, da so meje predvsem v naših glavah," je izpostavil.

Nasprotniki se ne strinjajo

Spremembi meje pa odločno nasprotuje občinski svetnik Primož Muri, ki je opozoril, da s spremembo Jezersko izgubi mejo s sosednjo občino Solčavo v celotni dolžini okoli 500 metrov in da meja ostane le na eni točki. To bi morda v prihodnje lahko predstavljalo omejitev pri kandidaturi občine na kakšnega od razpisov za sredstva. Poleg tega bi Jezersko za vedno izgubilo mejo s Solčavo, s katerimi prebivalci najbolj tesno sodelujejo, in sosedstvo s savinjsko regijo, je povedal Muri.

"Utemeljeno je bilo, da je to državotvorno dejanje, da se pomaga osrednjeslovenski regiji. Jaz nimam nič proti temu, ampak ne na račun tega, da bi mi v prihodnje nekaj izgubili. To se mi zdi nesprejemljivo, ker bi mi na ta način pomagali velikim bogatim občinam, da pridejo do denarja, ki je namenjen obmejnim manjšim občinam," je dejal Muri.

3. julija je vložil pobudo za razpis naknadnega referenduma o občinskem odloku o spremembi meje, pod katero se je podpisalo 147 volivcev. To je dovolj za začetek zbiranja podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis naknadnega referenduma, ki se je začelo danes in se bo izteklo 9. oktobra. Za razpis referenduma je treba zbrati podpise najmanj petih odstotkov volivcev v občini, kar na Jezerskem pomeni manj kot 30 podpisov.

Muriju se zdi referendum pomemben tudi zato, da se sproži javna razprava, da bodo Jezerjani o dogajanju obveščeni in da odločitev ne bo prepuščena svetnikom. "Na podlagi argumentov, ki jih bomo slišali, se bomo občani odločili, ali mejo damo ali jo obdržimo," je pojasnil Muri.

"Referendum je orodje demokracije in če si bodo občani tako zaželeli, ga lahko dobijo in na njem odločijo," pa je dejal Rebolj in dodal, da med ljudmi kroži veliko dezinformacij, njegova naloga pa bo v teku referendumske kampanje občane obvestiti o dejstvih, da se bodo nato lahko odločili.