Odbor DZ za notranje zadeve je za obravnavo na seji državnega zbora pripravil predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v DZ. Podprlo ga je sedem poslancev, proti jih je bilo šest.
In kaj predlagajo? Po predlogu bo referendum hkrati z evropskimi volitvami potekal 9. junija. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca? Obravnavani predlog odloka so vložili poslanci Svobode.
V opozicijski NSi in v koalicijski SD so sicer predlagali spremembo, in sicer da bi referendum potekal 24. novembra. Na ta dan je namreč že načrtovan tudi referendum o drugem bloku krške nuklearke, je pojasnil Jernej Vrtovec iz NSi. "Do jeseni bodo državljanke in državljani imeli dovolj informacij, da se seznanijo, kam pes taco moli," pa je pojasnil SD-jev Damijan Zrim.
V opozicijski SDS so se strinjali z NSi in SD. "Imejmo te referendume, vendar tako, da lahko ločimo dve resni tematiki. Eno so namreč vprašanja, ki se tičejo referendumov, drugo pa je vprašanje, v katero smer bo šla EU," meni Žan Mahnič iz SDS. A ne glede na izražena stališča dopolnilo ni dobilo potrebne podpore.
Predsednica odbora Tereza Novak iz Svobode je medtem podprla datum, ki so ga izbrali v poslanski skupini Svoboda, torej hkrati z junijskimi evropskimi volitvami. "Če lahko neke posvete z ljudmi naredimo prej in izkoristimo za to dejstvo, da bodo že sicer prišli na volitve, potem je smiselno, da to naredimo kmalu," je ocenila.
Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in konoplja v medicinske namene
Tudi odbor DZ za zdravstvo je pripravil predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.
Izvedbo referendumov so prav tako predlagali za 9. junij in tudi tokrat sta poslanski skupini SD in NSi sicer predlagali spremembi datuma na 24. november, a ju je večina zavrnila. Člani odbora iz vrst SDS so nujno sejo odbora obstruirali.
Člani odbora so predloga sprejeli z devetimi glasovi za in enim proti. Za oba predloga so glasovali člani odbora iz vrst Svobode in predstavnik italijanske narodne skupnosti Felice Žiža. Proti je glasovala Iva Dimic (NSi), Bojana Muršič (SD) pa je bila vzdržana. Obe sta sicer glasovali za dopolnilo o spremembi datuma, medtem ko so bili poslanci Svobode proti.
Zakaj je SD predlagal drugačen datum?
V SD so dopolnilo s spremembo datuma predlagali, saj da 9. junij za glasovanja na referendumih ni primeren, ker takrat potekajo volitve v evropski parlament, je v razpravi povedala Muršičeva. Predlagali so, da bi referendume izvedli 24. novembra, ko naj bi potekal referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke.
"SD v tem primeru ne rušimo koalicije, vsekakor pa menimo, da so evropske volitve ene najpomembnejših volitev," je dejala in ob tem poudarila, da odločitve, ki jih sprejmejo v evropskem parlamentu, izjemno vplivajo na življenje v Sloveniji.
Poudarila je, da sta vprašanji o prostovoljnem končanju življenja in o uporabi konoplje zelo pomembni vprašanji, ki ju v SD podpirajo, a je zanju potrebna dolga in kakovostna javna razprava, saj je treba najti čim širši družbeni konsenz. Opozorila je še, da zato hitra izvedba ni dobra.
O argumentih Svobode, da bodo z referendumi na dan evropskih volitev povečali volilno udeležbo na evropskih volitvah, je Muršičeva dejala, da se ji zdi dvig volilne udeležbe na tak način sporen. Ob tem je zavrnila tudi očitke iz Svobode, da sprememba datuma pomeni zapravljanje denarja, saj je novembra že predviden omenjeni referendum o projektu Jek 2.
NSi vložil dopolnila, tri po besedah predsednice odbora niso mogoča
V NSi so vložili štiri dopolnila, med drugim k naslovu odloka, a je predsednica odbora Tamara Kozlovič pojasnila, da tri dopolnila niso mogoča, saj morajo slediti sklepu državnega zbora, z dopolnili pa bi ga spremenili. Dopolnilo o spremembi datuma pa je mogoče.
Dimičeva je dejala, da tudi v NSi predlagajo spremembo datuma na 24. november, saj pred referendumoma o tako pomembnih temah potrebujejo vsaj pol leta intenzivne javne razprave, da se bodo državljani o temah lahko izobrazili. "Mislim da je treba, da se zadeve pelje transparentno, demokratično in da se zagotovi možnost seznanitve, da se ljudje podučijo o tej stvari, ki je pomembna z vidika prihodnosti vseh nas," je povedala. 9. junija bodo volivci odločali o evropskih temah, ki jih po njenih besedah ne morejo mešati z nacionalnimi vprašanji.
O višji udeležbi na evropskih volitvah zaradi referendumov pa je dejala, da je žalostno, da si bodo volivce zagotovili na tak način. "Upam, da bodo ljudje razumeli in tega ne bodo podprli in da se bo to izjalovilo v referendum proti vladi," je bila kritična. Dimiceva je ponovila tudi, da je referendumsko vprašanje nejasno.
'Nižji stroški, ljudem pa bo treba manjkrat na volišča'
Poslanci Svobode pa so vztrajali, da je 9. junij dober datum tudi za izvedbo referendumov. Poslanec Dean Premik je dejal, da bodo tako nižji stroški, ljudje pa bodo morali manjkrat priti na volišča. Ob tem je navedel raziskavo Mediane, v kateri se je več kot dve tretjini vprašanih strinjalo, da se referendumi izvedejo v času evropskih volitev.
Dodal je, da ne pozna nikogar, ki ne bi razumel referendumskega vprašanja o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. "Mislim da je zadeva s strani opozicije prikazana enostransko in da gre tu za podcenjevanje volilnega telesa," je očital NSi.
Poslanka Svobode Sara Žibrat pa je dejala, da podpira izvedbo na isti dan, saj se bodo tako morali kandidati za evropske poslance opredeliti tudi do referendumskih vprašanj. Ob tem pa bi lahko referendum o uporabi konoplje na volišča pritegnil mlade, ki sicer ne pridejo na evropske volitve, in jih spodbudil, da se opredelijo tudi do drugih vprašanj.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.