
Premier Marjan Šarec je danes dejal, da ne vidi potrebe po referendumu o globalnem dogovoru ZN o migracijah, saj se mu referendumi o tovrstnih temah ne zdijo smiselni. Pri tem je po seji vlade še izpostavil, da referenduma ni bilo niti za druge tovrstne deklaracije, kot je npr. kjotski protokol.
Na novinarsko vprašanje, kako komentira zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o globalnem dogovoru ZN o migracijah, ki sta jo v sredo vložili SDS in SNS, je premier odgovoril, da so "v tej stranki referendumi postali tako kot tvitanje vsakodnevno orožje za sproščanje negativne energije".
Ne ve pa, koliko so referendumi o takih temah smiselni, "glede na to, da nismo imeli referenduma za kjotski protokol, pa nismo imeli referenduma za druge takšne deklaracije, tudi za svet brez jedrskega orožja ne". Tako da premier ne vidi potrebe po razpisu omenjenega referenduma niti sedaj.
Poslanska skupina SDS je v sredo skupaj s poslansko skupino SNS v državni zbor vložila predlog za razpis referenduma o globalnem dogovoru ZN o migracijah, češ da enači zakonite in nezakonite migracije in ker ga je vlada podprla, ne da bi o dogovoru potekala politična ali pravna razprava. Na referendumu naj bi volivci odgovorili na vprašanje: "Ali ste za to, da Slovenija pristopi h Globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?"
Grims: Referendum bi pomenil, da vsi stopimo korak nazaj

Poslanec SDS Branko Grims je na današnji predstavitvi predloga za razpis posvetovalnega referenduma o dogovoru Združenih narodov o migracijah poudaril, da bo s tem ljudstvo odločalo o urejanju migracij. Ta referendum je po njegovem mnenju možen, ker bo na podlagi odločitve o tem državni zbor v prihodnosti sprejemal zakonodajo.
V zakonu o referendumu je sicer zapisano, da DZ lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane.
Dogovor ZN o migracijah je mednarodni akt, ki ni mednarodna pogodba, in v skladu z zakonom o zunanjih zadevah se vlada s takšnimi akti seznani, postopek v DZ pa ni predviden. Po navedbah MZZ gre za politični dokument, ki pravno ni zavezujoč.
"Bistvo je v tem, da se ljudje sami odločijo, ali so za masovne migracije kot nekaj pozitivnega in, seveda, da se na tej osnovi sprejema ustrezna zakonodaja. Ali pa da masovne migracije zavračamo, jih maksimalno omejujemo in dajemo prednost lastnemu narodu," je Grims povedal ob predstavitvi predloga, ki ga je SDS vložila skupaj z SNS. V največji opozicijski stranki so sicer prepričani, da je samo ta druga politika prava, je dejal poslanec.
Po njegovih besedah se lahko posvetovalni referendum razpiše o čemer koli, kar je kasneje tudi predmet odločanja v DZ. Gre za vso zakonodajo, ki bi jo na osnovi odločitve za ali proti množičnim migracijam sprejemali. Ta zakonodaja pa se bo sprejemala na osnovi globalnega dogovora ZN o migracijah, je dejal.
Poslanski skupini SDS in SNS tako predlagata naslednje referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da Slovenija pristopi h Globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?"
"Referendum bi pomenil, da vsi stopimo korak nazaj, da prepustimo to odločitev ljudstvu in se preprosto zavežemo, da bomo njegovo odločitev dosledno spoštovali," je poudaril. "Samo če se vsi zavežemo, da bomo spoštovali izid referenduma, je namreč smiselno in tudi edino demokratično, da se odločanje o takšni zadevi prepusti neposredno ljudstvu," je še izpostavil Grims. Predlagajo sicer, da se ta referendum razpiše v najkrajšem možnem roku.
Bodo v NSi referendum podprli?
V opozicijski NSi, ki sicer nasprotuje dogovoru ZN, referenduma v sredo niso podprli. "NSi napovedani posvetovalni referendum o globalnem migrantskem sporazumu ocenjuje kot drago anketo, ki je nepotrebna," je v sredo v oddaji 24ur zvečer povedal poslanec te stranke Jernej Vrtovec, kot je stranka zapisala na Twitterju.
Predsednik NSi Matej Tonin je nato danes na Twitterju zapisal, da so v NSi pripravljeni podpreti posvetovalni referendum, če se vlada politično zaveže, da bo rezultat spoštovala. "Če volja ljudi ne bo spoštovana, pa referendum ni smiseln," je poudaril.
Dodal je, da bodo predsedniku republike Borutu Pahorju predlagali sklic vrha parlamentarnih strank, na katerem bi preverili, ali so parlamentarne stranke pripravljene sprejeti politično zavezo, da bodo rezultat referenduma spoštovale in ga tudi udejanjile.
V Levici so to potezo SDS pričakovali
Poslanec Levice Matej T. Vatovec je medtem v današnjem odzivu na vložitev predloga referenduma povedal, da gre za pričakovani korak SDS. "Gre samo za nadaljnje razpihovanje sovraštva in strahu med slovenskimi državljani," je poudaril. Dodal je, da bo Levica glasovala proti razpisu referenduma, ker gre deloma za človekove pravice, po drugi strani pa je treba jasno reči ne takšni nestrpnosti in razpihovanju sovraštva.
Tudi Milan Brglez iz SD je poudaril, da gre za nadaljevanje že videnega. "To je uporabljanje čustev ljudi, strahu ljudi za to, da bi se izključili iz edinega možnega reševanja globalnih težav oziroma v tem primeru izziva migracij," je povedal v izjavi za medije. Po njegovem mnenju je namreč treba stopiti skupaj in na ta način reševati zadeve, in ne izpodbijati temeljev tako EU kot Slovenije, ki so dejansko v človekovih pravicah.
Brglez je glede referendumskega predloga SDS in SNS dejal, da še niso preučili, ker ga doslej niso dobili.
KOMENTARJI (753)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.