'Dobro je, da je v teh pregretih časih nekdo ohranil trezno glavo'

Ustavni sodniki so sprejeli odločitev glede referendumske zahteve o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Presodili so, da bi bila oba referenduma protiustavna.

Po obrazložitvi ustavnega sodišča ima nemoteno zagotavljanje funkcij države v danih okoliščinah ekonomske krize prednost pred pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma.

Odločbo je sodišče sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Etelka Korpič Horvat, ki je dala odklonilno ločeno mnenje. Pritrdilno ločeno mnenje je dal sodnik Ernest Petrič, so sporočili z ustavnega sodišča.

Koalicijske stranke zadovoljne z odločitvijo

V Novi Sloveniji odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo. "Modra odločitev," so zapisali. Ocenjujejo, da gre "za predbožično darilo Sloveniji". "Odločitev ustavnega sodišča je korak k normalizaciji razmer v Sloveniji," so poudarili in se strinjali, da je Slovenija danes poslala močan pozitiven signal mednarodnim finančnim trgom. "Referenduma bi sicer bila za Slovenijo in našo suverenosti lahko tudi usodna," so še ocenili.

Predsednik SLS in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je odločitev pozdravil. "Zdaj bo končno možno uveljaviti ključen ukrep za spodbuditev gospodarske rasti: slabo banko, s čimer se bo sistemske banke razbremenilo slabih naložb," je poudaril in to ocenil za "spodbudno novico za slovensko gospodarstvo".

Iz Državljanske liste so sporočili, da gre za dober signal mednarodni javnosti. "S tem sporočamo, da smo težave sposobni reševati sami in da bomo iz krize izšli brez tuje pomoči," pravijo.

Generalni sekretar stranke DeSUS Ljubo Jasnič pa je sporočil le, da je bila odločitev pričakovana.

Šušteršič: Nekdo je ohranil trezno glavo

"Veseli smo te odločitve ustavnega sodišča, zlasti tega, da je v teh pregretih časih nekdo ohranil trezno glavo, razmislil o plusih in minusih," je dejal minister za finance Janez Šušteršič. S tem je spomnil na dilemo, ali pretehtajo pravice ljudi do referenduma ali posledice, ki bi jih lahko imelo odlaganje uveljavitve zakonov in morebitna zavrnitev.

Zelo pomembno se mu zdi, da so ustavni sodniki to odločitev sprejeli z veliko večino. "To seveda kaže, da so bili argumenti po močnem prepričanju močne večine na naši strani," je dejal.

'Pričakovali smo, da bo prevladala stroka, a ni tako'

Razumljivo, da so slabše volje pobudniki referenduma. "Pričakovali smo, da bo pri odločanju prevladala stroka, vendar ni tako," je dejala sekretarka KNG Sonja Kos. Stališče sindikata pa je, da "če so gospodje ustavni sodniki sposobni tako svojo odločitev upravičevati", so jo tudi v sindikatu "sposobni sprejeti".

Glede na dosedanjo prakso ustavnega sodišča me je odločitev presenetila, pa je v imenu pobudnikov referenduma dejala poslanka Pozitivne Slovenije (PS) Alenka Bratušek. "Odločitve ustavnega sodišča spoštujemo, kar pa ne pomeni nujno, da se z njimi povsem in o vsem strinjamo," je poudarila. Ob tem je opozorila na dejstvo, da je ustavno sodišče svojo odločitev utemeljilo predvsem na oceni, da je stanje v Sloveniji danes slabše, kot je bilo pred letom dni, "čeprav nas nekateri prepričujejo, da je boljše".

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber se pridružuje stališčem, zapisanim v odklonilnem ločenem mnenju Korpič Horvatove. "Še posebej pa želim opozoriti na dejstvo, da je ustavno sodišče, ko je dopustilo referendum o pokojninski reformi, ki je bila sprejeta v prejšnjem mandatu, presodilo, da DZ ni izkazal, da gre za protiustavnost tedaj veljavne zakonodaje. Tokrat pa je povsem spremenilo stališče in na podlagi podobnih argumentov referenduma prepovedalo."

Ustavno sodišče je po njegovem mnenju očitno tudi spregledalo, da je vladajoča koalicija v postopku spreminjanja koalicijske pogodbe, ki bi omogočalo 100-odstotno razprodajo slovenskega premoženja. "To posledično pomeni, da izgubljamo svojo suverenost o odločanju o socialnem položaju ljudi in razvoju Slovenije. Prav suverenost pa je bila za ustavno sodišče najmočnejši argument za zavrnitev referendumskih zahtev."

Damijan, Lahovnik, Polanec odločitev pozdravljajo, Mencinger in Tajnikar sta kritična

"Ustavno sodišče je očitno ocenilo, da bi negativne posledice uveljavljanja pravice do referenduma pomenile večjo grožnjo za ostale ustavne vrednote, kot so predvsem učinkovito izvajanje funkcij države, vključno z ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarskega sistema in uresničevanje človekovih pravic, zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela ter pravice do svobodne gospodarske pobude," je dejal ekonomist Jože P. Damijan, ki meni, da je ustavno sodišče ravnalo izjemno preudarno in odgovorno.

Referenduma bi po mnenju Damijana privedla do neoperativnosti vlade, nelikvidnosti proračuna v letu 2013 in do nujnosti prošnje za finančno pomoč EU. S tem bi bile močno ogrožene nekatere temeljne ustavne pravice. Zdi se mu škoda, da se ustavno sodišče ni enako odločilo že lani ob pobudi za razpis referenduma o pokojninski reformi. S to odločitvijo ustavnih sodnikov Slovenija po njegovem mnenju dobiva bolj operativno vlado in priložnost, da se izogne prošnji za finančno pomoč. "Gre za 'last-minute' priložnost. Upajmo, da jo bo Slovenija sposobna izkoristiti," je sklenil Damijan.

Ekonomist Matej Lahovnik pri odločitvi ustavnega sodišča vidi vsaj tri zelo pozitivne vidike. Ustavno sodišče je tokrat odločilo relativno hitro, zato bo prišlo le do dvomesečne zamude pri uveljavitvi obeh zakonov, odločitev pa je dobra novica za gospodarstvo, saj omogoča, da se po zgledu Nemčije, Irske in Švedske končno uveljavi predlagani koncept sanacije bančnega sistema, je dejal. "Odločitev je bila sprejeta z veliko večino, kar kaže na veliko verodostojnost te odločitve ustavnega sodišča. Pričakujem, da bo ustavno sodišče enako presodilo tudi v primeru referendumske zahteve sindikatov javnega sektorja glede zakona o izvrševanju proračuna (za leti 2013 in 2014)," je še pojasnil Lahovnik.

Z odločitvijo ustavnega sodišča je zadovoljen tudi ekonomist Sašo Polanec. Kot je dejal, pomeni uveljavitev zakona o slabi banki odsvojitev slabih terjatev v drugo institucijo in posledično povečanje možnosti za prodajo državnih bank. "Čeprav prednosti državnega holdinga ni veliko, največjo korist pričakujem v umiku države iz gospodarstva," je dodal.

Ekonomist Mojmir Mrak se z odločitvijo ustavnega sodišča strinja, ga je pa, pravi, presenetila, saj da je ob sicer podobni argumentaciji diametralno nasprotna odločitvi, sprejeti lani v kontektsu referenduma o pokojninski reformi.

Ekonomist Mitja Kovač pa ocenjuje, da je odločitev ustavnega sodišča "v časih svetovne ekonomske depresije nehvaležna, a izjemno pomembna in težko pričakovana". Z njo ustavno sodišče končno "umirja referendumsko histerijo" in je "presekalo gordijski vozel referendumskih blokad".

Ekonomist Jože Mencinger je dejal: "Sramota za ustavno sodišče; ali nič ne razumejo ali pa se že bojijo."

Kritičen je bil tudi ekonomist Maks Tajnikar. "Ker strokovno ni sporno, da imata tako slaba banka kot državni holding alternative in da izbor med njimi ni družbeno nevtralen, je ustavno sodišče s tem ljudem odvzelo pravico do alternative, torej možnosti, da se odločajo med alternativami," je dejal. Odločitev sodnikov vidi kot klofuto ekonomski stroki in prilizovanje politiki.

Podrobnejšo obrazložitev odločitve ustavnega sodišča lahko preberete v pripetih dokumentih: