Referenduma ne bo

Na podlagi zahteve DZ je ustavno sodišče v okviru njegovih navedb preizkusilo ustavnost veljavne zakonske ureditve, to je zakona o odvetništvu in zakona o odvetniški tarifi. Pri tem je ugotovilo obstoj protiustavne pravne praznine, ker zakon o odvetništvu ne določa mehanizma, s katerim bi bilo mogoče v vsakem primeru zagotoviti učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva in pravice do obrambe obdolženca v kazenskem postopku, ter neustavnost zakona o odvetniški tarifi glede sodelovanja Odvetniške zbornice Slovenije pri sprejemanju tarife, piše v obrazložitvi odločbe.

Ob takšni ugotovitvi je moralo ustavno sodišče oceniti tudi ustavnost novele zakona o odvetništvu, da bi ugotovilo, ali je s sprejetim zakonom mogoče odpraviti ugotovljeni protiustavnosti. Kot so v odločbi zapisali ustavni sodniki, je z novelo mogoče odpraviti ugotovljeni protiustavnosti, pri čemer so rešitve v tem zakonu ustavnoskladne.

Glede na to je treba ugotoviti, da bi z morebitno zavrnitvijo novele na referendumu prišlo do protiustavnih posledic. Zato je ustavno sodišče odločilo, da referenduma, ki sta ga zahtevali poslanski skupini SDS in SLS, ne bo.

Proti takšni odločitvi so glasovali sodniki Marta Klampfer, Mitja Deisinger, Miroslav Mozetič in Jan Zobec, ki so dali odklonilno ločeno mnenje. Pritrdilno ločeno mnenje je dal sodnik Ciril Ribičič.

MInistrstvo zadovoljno

Ministrstvo za pravosodje je z odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljno. Po njihovem mnenju omogoča začetek uporabe novele, ki sistemsko rešuje pomanjkljivo ureditev zagotavljanja brezplačne pravne pomoči in zagovorništvo po uradni dolžnosti, so zapisali na ministrstvu. "To pomeni, da bodo pravice vseh državljank in državljanov v sodnih in drugih postopkih bolje varovane."

SDS: Sodišče podleglo pritiskom

Malenkostna večina ustavnega sodišča je podlegla pritiskom leve tranzicijske politične opcije in kapitalsko-odvetniškemu lobiju, katerega interese so s tem zaščitili, pa so prepričani v SDS. Vinko Gorenak je tako zapisal, da je ustavno sodišče tako poteptalo pravico državljanov do referenduma kot najvišje z ustavo določene oblike demokratičnega izražanja ljudske volje. Pri tem je dodal tudi, da je med omenjeno večino ustavnega sodišča "vidno izpostavljen nekdanji vidni vodstveni član in poslanec SD".

"Odločitev je vsebinsko gledano popolnoma nerazumljiva, usmerjena proti državljanom in njihovim interesom, hkrati pa dokazuje, da je tudi Ustavno sodišče RS, kot najvišja sodna avtoriteta, pripravljeno 'v imenu ljudstva' ščititi ozke kapitalsko politične povezave," je zapisal Gorenak.

Zares: Prozorna igra opozicije

Po mnenju poslanske skupine Zares bi referendum odložil uveljavitev zakona, "kar bi pomenilo tudi to, da bi veliko ljudi ostalo brez pravne pomoči". Kot so še dodali, razumejo to referendumsko pobudo kot "prozorno igro s strani opozicije v času pred volitvami". Ustavno sodišče je tako "razkrilo to njihovo neresnično argumentacijo, s katero so celo zgodbo peljali", so še zapisali.

Jelinčič: Sodišče deluje v interesu koalicije

"Ustavno sodišče je še enkrat dokazalo, da ne gre za strokovno ustanovo, ampak da gre za politično ustanovo," pa je dejal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Ustavno sodišče po njegovem prepričanju "že od svoje ustanovitve dalje pravzaprav deluje v interesu vladajoče koalicije, pa naj bo to ena ali druga".

"Če bi se kakšen pameten pravnik spustil v njihove odločitve, bi vsaj 80 odstotkov njihovih odločitev padlo," je delovanje ustavnega sodišča ocenil Jelinčič.