Poslanci so danes s 60 glasovi za in 12 proti sprejeli odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o vstopu v EU, s 53 glasovi za in 10 proti pa so potrdili tudi odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o vstopu Slovenije v zvezo Nato. Za dan razpisa referendumov je DZ določil 14. februar, do takrat pa naj bi DZ sprejel akta, s katerima naj bi se zavezal k spoštovanju referendumskih izidov.
Še pred začetkom zasedanja DZ je sicer kazalo, da utegneta koalicija in opozicija doseči soglasje glede načina izvedbe referendumov in s tem povezanimi ustavnimi spremembami, vendar pa neformalna pogajanja niso bila uspešna. Kljub temu v največjih strankah koalicije in opozicije, LDS in SDS, zatrjujejo, da možnost za dosego kompromisa o spremembah ustave še obstaja.
Opozicija: Referenduma sta draga anketa
Podobno kot v razpravi v zvezi z referendumom o EU so predlog za referendum o Natu podprli predstavniki vseh strank razen SDS in NSi. Ti menita, da posvetovalni referendum ni prava oblika za sprejemanje tako pomembne odločitve, poleg tega pa predlagani datum referenduma nikakor ni primeren. Janez Janša in Andrej Bajuk sta poudarila, da pri posvetovalnem referendumu ne gre za odločanje, temveč za, kot se je izrazil Bajuk, drago anketo, to pa je v nasprotju z večkrat danimi zavezami DZ, da bodo državljani dejansko odločali o vstopu v EU in zvezo Nato.
Razumemo politični motiv koalicije za razpis referenduma z navadno večino, saj je v tem primeru možno nacionalni projekt zožiti na projekt vladajoče koalicije in si pripisati vse zasluge, je dejal Janša ter spomnil na dosedanje izkušnje, ki po njegovem kažejo, da vlada ne spoštuje niti bolj obvezujočih odločitev, sprejetih na referendumih. Deklaracijo, ki naj bi jo podpisali in se zavezali k spoštovanju izidov referendumov, pa je Janša označil kot 'farso samo po sebi'.
LDS: Kompromis je še možen
Čeprav je koalicija Slovenija zadnji predlog dogovora parlamentarnih strank o izvedbi referendumov, ki ga je včeraj ponudila LDS, v veliki meri zavrnila, pa sprejetje rešitve, po kateri začnejo roki za referendumska opravila teči šele 14. (in ne 7.) februarja, po prepričanju LDS dopuščajo možnost za dogovor o potrebnih spremembah ustave.
Koalicija Slovenija je, po besedah vodje poslanske skupine LDS, Toneta Anderliča sicer v "korespondenci" zavrnila vse, kar bi kazalo na kakšne kompromise. "Če pa bodo našli še kakšen predlog, smo odprti za vse pogovore in rešitve, ki bi bile sprejemljive za obe strani," je še dejal Anderlič.
Potočnik zadovoljen s 23. marcem
Minister za evropske zadeve Janez Potočnik je izrazil zadovoljstvo, da je odločitev DZ o izvedbi referenduma o vstopu Slovenije v EU 23. marca sprejeta. Kot je dejal, je bila glavna skrb glede datuma referenduma v tem, da bo čas do odločanja res omogočil kredibilno obveščanje javnosti o izidih pristopnih pogajanj z EU oziroma o pogojih in posledicah vstopa v povezavo. 23. marec je po ministrovih besedah za to še dovolj oddaljen, sploh glede na to, da je, kot je izpostavil, za transparentnost procesa vključevanja v EU že od samega začetka dobro poskrbljeno.
Vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji, veleposlanik Erwan Fouere, je v odzivu na odločitev o izvedbi referenduma izjavil, da si bo Evropska komisija prizadevala okrepiti razpravo o pomembnih vprašanjih vstopa v povezavo ter jo razširiti na vso državo. Ob tem je Fouere poudaril, da sta oblika in način izvedbe referendumov stvar vlade, s katero si komisija deli odgovornost za obveščanje Slovencev o Uniji.
"Bistveno je obveščanje razširiti na vso državo," je ob tem dejal Fouere, ki je napovedal, da se bo obveščanje javnosti in posredovanje informacij nadaljevalo tudi po referendumu. Glede izida referenduma je Fouere "zelo optimističen", saj tudi raziskave javnega mnenja kažejo, da bo večina Slovencev vstop v Unijo podprla.
