ZA ali PROTI? Še zadnji poskusi prepričati neodločene

Ob zaključku referendumske kampanje so spregovorili predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec. 

Kot je povedal Robert Golob, ki je volivce pozval na volišča, je referendum pomemben zato, da lahko vlada začne končno delati: "Referendum je pomemben zato, da bomo javno radiotelevizijo končno osvobodili stranke SDS in njenih kadrov. Referendum je pomemben zato, da bodo starostniki, ki potrebujejo oskrbo, to lahko prejemali tudi na domu." Pomemben je predvsem zato, da super volilno leto zaključimo s pomembnim sporočilom: "Želimo si nove svobodne demokratične oblasti, ki ne bo utrujala ljudi s političnimi preigravanji, ampak bo zazrta v prihodnost. In glas trikrat za je glas za prihodnost."

Kot je povedala Tanja Fajon, so v SD trikrat za. Za demokracijo, da RTV postane javni servis brez politike. Za Zakon o Vladi RS, da bodo lahko delali tisto, kar so obljubili. Za Zakon o dolgotrajni oskrbi, da zagotovijo medgeneracijsko solidarnost in varno starost: "Tu smo, da delamo skupaj, da delamo za našo državo."

Luka Mesec je dejal, da je prvi razlog, da so v stranki Levica trikrat za, zato ker Ljubljana danes ni videti kot vojno žarišče, kot je bila, ko je bila na oblasti prejšnja vlada. Kot meni, ti referendumi nimajo drugega smisla kot to, "da je SDS, ki ni zmogla prenesti poraza na volitvah, poskušala spotakniti vlado in pokazati, da je ta nesposobna." A kot pravi Mesec, vlada kaže sposobnost in kompetentnost. Kot je pozval državljane: "Tretjič bodite za, ker potrebujemo novo družbeno pogodbo, za kar pa potrebujemo mandat, da lahko Slovenija obrne nov list, da se jutri zbudimo v drugačni družbi."

Poslanci SDS nastopajo z drugačnim pogledom

"Kdor želi, da vlada Roberta Goloba, jemlje starejšim in daje ilegalnim migrantom, bo seveda glasoval za. Kdor želi, da je RTVS ideološki levi monolit, za katerega se bo plačeval višji RTV prispevek, bo glasoval za. In kdor želi plačevati višje davke, medtem ko najboljši podjetniki zapuščajo Slovenijo, bo seveda glasoval za. Namesto, da bi vlada zategnila svoj pas, zateguje pasove svojih državljanov in državljank," je povedal poslanec SDS Branko Grims. Ta je še povedal, da bodo vsi tisti, ki želijo, da imajo prednost starejši in tisti, ki ne želijo plačevati višjega prispevka za RTV v nedeljo glasovali proti. 

"Vsi tisti, ki želimo, da imajo starejši prednost pred tujci in pred ilegalnimi migranti, in tisti, ki želimo, da RTV ostane pluralna in tisti, ki ne želimo plačevati višjega RTV prispevka bomo glasovali proti. Tisti, ki smo naklonjeni podjetništvu in tisti, ki menimo, da je treba delo nagradit, ter ljudi razbremeniti z nižjimi davki, bomo glasovali proti. In tisti, ki menimo, da moramo imeti razumno vlado, ki bo pas zategnila pri sebi in ne pri državljanih, bomo glasovali proti," je še dodal Grims. 

Po mnenju poslanke SDS Alenke Jeraj pa je na referendumih potrebno glasovati proti, ker bi v nasprotnem primeru "obglavili javno RTV". 

"V nedeljo je treba glasovati proti zakonu o RTV, ker namesto modernega zakona dobivamo slabo različico zakona iz 90. let, za katerega vemo, da je povzročil kaos na RTVS. Novi zakon pomeni politizacijo RTV, saj bodo  v svetu sedeli predvsem predstavniki provladnih in nevladnih organizacij. Namen zakona je zamenjati vse vodstvene kadre in na tak način tudi obglaviti javno RTV," meni Jerajeva. 

Poslanec SDS Zvonko Černač je dejal, da bomo v nedeljo odločali o treh "za ljudi škodljivih zakonih". 

"Glasovali bomo o slabšanju pravic ljudem in tanjšanju njihovih denarnic. Te pravice je treba obranit. Glasovati moramo proti temu, da se ustanavljajo ministrstva za politične poražence. Glasovati moramo proti temu, da se javna RTV spremeni v Golobovo TV, ki jo financirajo davkoplačevalci," meni Černač. Dodal je, da bi z glasom proti omogočili nadaljevanje nadzora nad 100 milijoni sredstev, ki jih pridobimo iz RTV prispevkov."Glasovati moramo proti tudi zato, da pomagamo starejšim. Glas proti je glas za vsakega med nami. Je glas za naše uzakonjene pravice," je povedal Černač. 

"Trikrat proti siromašenju Slovenije torej," je misli predstavnikov SDS strnil Branko Grims. 

Štiri strokovne organizacije pozvale na referendum o RTV

Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Zavod za kulturo raznolikosti Open so se v kampanji ZA uveljavitev novele zakona povezali pod geslom RTV je ZAkon z namenom zagovarjati stroko, profesionalne standarde in interes javnosti. 

Pridružile so se jim tudi druge strokovne organizacije, vključili so se številni profesionalni novinarji in drugi strokovni delavci RTV Slovenija in drugih medijev, svoja sporočila za zakon so sporočali kulturniki in znanstveniki, športniki, okoljevarstveniki, upokojenci in mladi, so danes zapisali v sporočilu za javnost: "Skupaj sporočamo, da z glasom ZA novelo Zakona o RTV Slovenija želimo javno radiotelevizijo zaščititi pred politično zlorabo in uničenjem, ko model upravljanja in vodenja omogoča, da najpomembnejšo medijsko in kulturno ustanovo v državi upravljajo in vodijo nekompetentni kadri, ki jih nastavi katera koli politična skupina za uresničevanje svojih interesov."

Člani koordinacije novinarskih sindikatov RTVS znova opozorili na zaskrbljujoče stanje na RTVS

Na novinarski konferenci pred poslopjem RTVS je  danes spregovorilo več ustvarjalcev programa in drugih zaposlenih. Voditeljica na Valu 202 Nataša Štefe je med drugim navedla, da je mnogo špekulacij in vnaprejšnjih kalkulacij o tem, kakšen bo spremenjeni zakon o RTVS, ki je predmet referenduma, v praksi. "Novinarji v tej hiši ne potrebujemo špekulacij, da z jasnim in neposrednim glasom povemo, da je trenutno veljavni zakon iz leta 2005 slab, škodljiv in zastarel," je poudarila.

Opozorila je, da mineva leto dni od prvih opozoril na nepremišljene posege v informativni program in 180 dni, odkar so vodstvu RTVS napovedali stavko.

Glavna tajnica Sindikata novinarjev Slovenije Mojca Zabukovec je ob tem spomnila, da stavkajoči tudi po 180 dneh niso prišli do sklenitve stavkovnega sporazuma, čeprav se po njenih besedah to navadno v tem času zgodi. Še vedno se pogovarjajo o avtonomiji, ki je prva stavkovna zahteva, medtem pa vodstvo RTVS še naprej ruši prav avtonomijo, je dodala.

V imenu kolektiva informativnega programa je spregovoril Igor Bergant, ki je poudaril, da so člani koordinacije novinarskih sindikatov RTVS vodstvo zavoda pred enim letom jasno opozorili na posledice nepremišljenih posegov v informativni program, njihove napovedi pa so se uresničile. Poudaril je, da je vsaka oddaja, ki nastane v izvedbi novih sil, najboljši pokazatelj, kaj RTVS v prihodnosti ne bi smel biti, in hkrati vabilo k udeležbi na referendumu.

Za razliko od televizije radio po Bergantovih besedah ostaja svetla točka RTVS, kjer novinarji še vedno odlično in profesionalno delajo. K temu prispeva predvsem dejstvo, da ljudi, ki izvajajo spremembe, radio ne zanima, je prepričan.

H glasovanju na nedeljskem referendumu je pozvala tudi predstavnica sveta delavcev Ilinka Todorovski, ki je poudarila, da je nedeljsko glasovanje skrajni čas, da se javni medij vrne javnosti, skupnosti in mladosti.

Novela zakona o RTVS, o kateri bodo volivci odločali na nedeljskem referendumu, med drugim spreminja način upravljanja javne RTVS.

Slovenski znanstveni inštituti podpirajo spremembe zakonov o vladi in o RTVS

Člani Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) so na četrtkovi seji izrazili odločno podporo noveli zakona o vladi, ki predvideva ustanovitev ločenega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Prav tako so podprli spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), so danes sporočili iz koordinacije.

"Slovenija je na začetku novega razvojnega cikla in je soočena z globalnimi izzivi zelenega prehoda, digitalizacije in zdravja. Razvoja in uspešnega spopadanja z globalnimi izzivi ne bo brez učinkovitega ministrstva, ki bo lahko povezalo vse relevantne deležnike v teh procesih in ki bo skrbelo za znanost, raziskovalno dejavnost, visoko šolstvo, tehnologijo in inoviranje," so zapisali v sporočilu za javnost.

Poudarili so, da že dlje časa podpirajo ustanovitev ministrstva, ki bo vključevalo vse te dejavnosti in je prvi nujni korak k nadaljnjemu razvoju naše države. Podprli so tudi spremembe zakona o RTVS, ki "ustrezno upoštevajo zastopanost slovenskih znanstvenikov in umetnikov". To je po njihovem mnenju bistveno boljše od obstoječega zakona, v katerem znanstveno okolje ni zastopano.

Ravno tako je po njihovem mnenju pomembno, da bodo v novem svetu RTVS ustrezno zastopani tudi kakovostni kulturni ustvarjalci, ki jih bo imenoval Nacionalni svet za kulturo. "Obe rešitvi zagotavljata bolj kakovostno in strokovno sestavo sveta na način, da bo ta s področja znanosti, umetnosti in kulture vključeval in predstavljal najboljše kar premore slovenska družba," so dodali.