'Referendum za nekaj, o čemer se volivci nočejo izrekati'

Državna volilna komisija je po nedeljskem referendumu o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) preštela še glasovnice, ki so prispele po pošti iz Slovenije. Ti glasovi izida niso bistveno spremenili. Zakon tako po delnih uradnih rezultatih podpira 27,39 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 72,61 odstotka. 20. decembra bo volilna komisija prištela še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Glasovanje na referendumu pa še čaka prebivalce območja Zadloga in Mrzlega loga pri Idriji, kjer referendum zaradi poplav v nedeljo ni potekal in ga bodo izvedli prihodnjo nedeljo, 19. decembra.

Izgubili predlagatelji referenduma ne pa predlagatelji zakona?

Referendum o novem zakonu RTVS so glede na nizko udeležbo izgubili SDS, SNS in nepovezani poslanec Andrej Magajna, ki so predlagali referendum, je dejala ministrica za kulturo Majda Širca. S tem se je odzvala na zahtevo odbora za kulturo SDS, naj ministrica zaradi izida referenduma nepreklicno odstopi.

"Od volivcev so zahtevali, da povedo svoje mnenje o izrazito strokovnem vprašanju, o katerem je skoraj dve leti potekala strokovna in javna razprava, o zakonu o RTVS so se izrekli mednarodni strokovnjaki, o zakonu je odločil državni zbor in ga potrdil državni svet," opozarja Širca.

Po besedah ministrice so predlagatelji referenduma o novem zakonu o RTVS odgovorni za to, "da so izkoristili institut referenduma za izrekanje o nečem, o čemer se volivci nočejo izrekati". Kot še dodaja Širca, so volivci to potrdili z nizko udeležbo in za to so porabili štiri milijone evrov davkoplačevalskega denarja.

Tudi premier Borut Pahor meni, da je nizka udeležba na nedeljskem referendumu na nek način tudi poraz predlagateljev. Dodaja pa, da je to tudi hud udarec za legitimnost referenduma kot instrumenta demokracije. Izid referenduma pa je seveda legalen in ga je treba spoštovati, dodaja premier.

Omenjeni referendum ni bil namenjen temu, da se odloča o zaupanju ali nezaupanju v vlado, pa Pahor odgovarja na pozive k odstopu ministrice za kulturo. "Mislim, da je ministrica Širca v dveh letih pripravila dober zakon, ki pa ni dobil podpore in to je treba spoštovati. In jaz jo prav gotovo k razmisleku, kaj šele odstopu, ne bom pozval, ampak bom želel z njo sodelovati v enaki profesionalni meri kot doslej," je dejal.

Predsednik vlade je sicer prepričan, da bi morali ljudje na referendumih odločati o najbolj usodnih vprašanjih. Vprašanje zakona o RTVS pa po njegovem mnenju ni eksistencialnega pomena za volivce in bi odgovornost za njegov sprejem morala prevzeti politična večina. Zato bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi kvoruma udeležbe za veljavnost referendumskih odločitev, ki bi rezultatu volje ljudi dala potrebno težo, "da referendum ne bi bil vedno orodje neke, dostikrat plehke, politične borbe med opozicijo in koalicijo".

Magajna: Slabe rešitve novega zakona o RTVS bi morda čutili pri drugih javnih zavodih

Tudi eden od predlagateljev referenduma, že omenjeni nepovezani poslanec Andrej Magajna je dejal, da bi si želel večjo udeležbo na referendumu. A prepričan je, da izid referenduma dokazuje, da so volivci prisluhnili kritikom zakona in njihovemu ključnemu sporočili, naj javno ostane javno, komerciala pa naj bo prepuščena zasebnikom. "Posledice mešanja javnega in tržnega bi morda bolj čutili pri reformi zdravstvene zakonodaje. Tudi krovni zakon o javnih zavodih, ki bi ga morali sprejeti najprej,  bi se ravnal po tem modelu," opozarja Magajna.