Volišča so se odprla ob 7. uri, zaprla pa so se ob 22. uri. Referendum je potrditvenega značaja, kar pomeni, da bo veljaven ob kakršnikoli udeležbi. Slovenska manjšina nasprotuje novemu volilnemu zakonu, saj ne vsebuje nobenega mehanizma, ki bi zagotavljal ali vsaj olajšal možnost izvolitve slovenskih predstavnikov v deželni parlament.
V skladu z delnimi podatki glasovanja je v okrožju Trst do 17. ure volilo 37.742 upravičencev (17,1 odstotka), v okrožju Gorica 21.621 (17,5 odstotka), v okrožju Videm 47.708 (12 odstotkov), v okrožju Tolmeč 6766 (8,2 odstotka) in v okrožju Pordenon 22.849 (8,7 odstotka).
Nekaj več kot milijon volilnih upravičencev v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) se na referendumu izreka o volilnem zakonu, ki ga je deželni parlament, v katerem ima večino desna sredina, izglasoval 11. marca letos. Ta predvideva proporcionalni volilni sistem s 4-odstotnim vstopnim pragom. Poleg tega je predvidena še večinska nagrada za koalicije oz. skupine list, ki prejmejo več kot 35 odstotkov glasov (do 45 odstotkov). Tako gre zmagoviti koaliciji 55 odstotkov sedežev v deželnem parlamentu. Po tem volilnem sistemu predsednik deželne vlade ni neposredno izvoljen, ampak je predsedniškega kandidata moč le "označiti" na volilni listi (kot nosilca liste ipd.).
Zakon podpirajo sile vladajoče desne sredine, čeprav mu nekateri, tudi vplivni predstavniki te koalicije, nasprotujejo. Proti zakonu pa se je takoj postavila skoraj celotna levosredinska opozicija, z izjemo Stranke komunistične prenove (SKP). Sile leve sredine, zbrane v koaliciji Oljke, kritizirajo predvsem odsotnost možnosti, da bi predsednika deželne vlade volili neposredno, kar po njihovem mnenju pomeni, da je državljanom odvzeta možnost, da sami odločajo, kdo jim bo vladal. Še posebej se je proti volilnemu zakonu postavil bivši tržaški župan in sedanji poslanec v rimskem parlamentu Riccardo Illy, ki ga v FJK mnogi označujejo kot najresnejšega kandidata leve sredine za predsednika deželne vlade. Zato so se odločili, da začnejo z zbiranjem podpisov v prid potrditvenega referenduma. V prejšnjih mesecih so tako v FJK uspeli zbrati 52.000 podpisov, s čimer so omogočili razpis referenduma.
Če bo večina udeležencev referenduma glasovala za potrditev sedanjega volilnega zakona bo ta polnopravno stopil v veljavo, v primeru zmage nasprotnikov zakona pa bo odpravljen in prihodnje volitve v deželni parlament bodo najverjetneje potekale po sistemu, ki ga predvideva t.i. prehodna ustavna norma, po kateri se bo volilo po zakonu, ki velja za vse ostale dežele z navadnim statutom (FJK pa je ena od dežel s posebnim statutom). Šlo bo torej za volitve, kjer bo predvidena neposredna izvolitev predsednika deželne vlade. Možno je tudi, da bo dovolj zgodaj izglasovan nov volilni zakon, a krajevni komentatorji v FJK dvomijo, da bo prišlo do tega, saj bodo volitve v deželni parlament že prihodnje leto.