Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti vprašanja, vsebovanega v zahtevi za razpis predhodnega referenduma na današnji seji odločilo, da je referendumsko vprašanje o predlogu zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, v nasprotju z ustavo.
Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se z Zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 2. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016-III), vprašanje njihovega stalnega prebivanja uredi tako, kot je v njem predlagano?"
Ustavno sodišče med drugim ponavlja svoje stališče, ki ga je podalo že ob presoji vprašanja iz prve referendumske pobude koalicije Slovenija. Poudarja, da pomeni sprejetje t.i. sistemskega zakona o izbrisanih uresničitev obveznosti zakonodajalca, da se odpravijo ugotovljene neustavnosti zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v republiki Sloveniji. Ugotovljenih neustavnosti pa zakonodajalec ne more urediti drugače, kot da določi, da imajo izbrisani priznano stalno prebivališče tudi za nazaj.
Odločba ustavnega sodišča je začela učinkovati z današnjim dnem, ko so jo vročili državnemu zboru.
Vsebina odločbe: Odločitev o oceni ustavnosti vprašanja, vsebovanega v zahtevi za razpis predhodnega referenduma
LDS: Ustavljeno sramotenje Slovenije
"Težko bi bilo pričakovati, da bi bila odločitev ustavnega sodišča (US), ki je danes referendumsko vprašanje o t.i. sistemskem zakonu o izbrisanih razglasilo za neustavno, drugačna,"je odločitev sodišča komentiral izvršni direktor LDS Bogdan Biščak. Odločba US je tako popolnoma pričakovana, iz nje pa sledi, da referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih ne bo, V LDS upajo, da bodo odslej vsi pripravljeni slediti pozivu predsednika države Janeza Drnovška, ki je politiko pozval, naj neha vznemirjati slovenske državljanke in državljane z vprašanjem o izbrisanih ter naj neha s sramotenjem Slovenije v mednarodni javnosti.
O tem, kdaj bo državni zbor obravnaval sistemski zakon o izbrisanih, bo sicer odločal kolegij DZ, v LDS pa si bodo prizadevali, da ga bodo obravnavali že na prvi naslednji seji, je dejal izvršni direktor LDS.
ZLSD: Odločba omogoča rešitev vprašanja izbrisanih
"Z današnjo odločbo ustavnega sodišča se ustvarjajo pogoji, v katerih ne bo več mogoča zloraba instituta referenduma za kršenje človekovih pravic in ko ne bo več onemogočeno uresničevanje odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih," menijo v ZLSD.
"Odločba tudi odpira možnost, da se postopek odločanja o sistemskem zakonu v tretji obravnavi v državnem zboru nadaljuje," je na novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč in dodal, da se bo morala sedaj vladna koalicija dogovoriti, kdaj bi bil za to najprimernejši čas in katera vprašanja bi bilo mogoče v uskladitvenih amandmajih v zakonu še popraviti.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da ima državni zbor prav in da je referendumsko vprašanje, ki ga je predlagala koalicija Slovenija, v nasprotju z ustavo, je vsebino odločbe povzel Potrč. "Referendum, kakršnega so zahtevali, bi pomenil, da se onemogoča uresničitev jasne zahteve ustavnega sodišča, da je treba izbrisanim priznati stalno prebivališče od dneva izbrisa, to je od 25. februarja 1992 dalje."
Po mnenju Potrča ustavno sodišče ni sprejelo ponovnih poskusov predlagateljev referenduma, da uveljavljajo zamudo rokov in formalne razloge za zavrženje zahteve, ampak se je odločilo za vsebinsko presojo referendumskega vprašanja, kljub poskusom predlagateljev, da z nejasnimi posledicami postavljenega vprašanja in z nejasnimi obrazložitvami zamegljujejo bistvo vprašanja in njegove dejanske učinke. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je mogoče institut referenduma tudi zlorabiti za zavlačevanje zakonodajnega postopka, še posebej v navedenem primeru, ko se pravice izbrisanim kršijo že od leta 1992, kar je po besedah vodje poslanske skupine ZLSD zelo pomembna ugotovitev.
Dodal je, da je sedaj jasno, da vsebina zakona, tudi ustavnega zakona, ki ne ureja stalnega prebivanja izbrisanih od dneva izbrisa dalje, ni skladna z odločitvami ustavnega sodišča. "Pomembno pa je tudi, da daje vsebina odločbe podlago za oceno, da bi bil tudi naknadni zakonodajni referendum o sistemskem zakonu v nasprotju z ustavo," je povedal Potrč.
Izrazil je še upanje, da bo končno prevladal razum in da bo tudi opozicija prenehala zlorabljati krivice izbrisanih za svoje politične interese. Po njegovem mnenju je sedaj nastopil čas, da se problem izbrisanih "mirno reši", kar bo koristilo tudi ugledu Slovenije kot pravne države.
V SNS kritični
V poslanski skupini SNS menijo, da je bila današnja odločba ustavnega sodišča o ustavnosti referendumskega vprašanja o t.i. sistemskem zakonu o izbrisanih glede na dosedanjo prakso ustavnega sodišča pričakovana. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je očitno, "da se ustavno sodišče v interesu svoje politične opcije odziva popolnoma nerazumljivo in se mimo vseh pravnih norm prilagaja trenutnim razmeram".
V SNS menijo, da je celotna situacija glede reševanja vprašanja izbrisanih že zdavnaj presegla meje zdravega okusa, zaradi arogance vladajoče strukture pa je postavila pod vprašaj celo temelje demokracije. Ustavno sodišče pa se je po njihovem v svoji politični zagnanosti popolnoma nedopustno postavilo v vlogo aktivnega zakonodajalca.
Zadnja odločba ustavnega sodišča, menijo v SNS, nakazuje še enkrat več "na popolno zmedo znotraj najvišjega organa sodne veje oblasti ter njegovo nerazumevanje oz. nespoštovanje pravnih predpisov". Kot navajajo, ustavno sodišče "tokrat opozarja, da je možno le in samo s sprejetjem t.i. sistemskega zakona rešiti "kvazi" protiustavno stanje (... in odpraviti posledice, ki iz njega izhajajo)". V svoji predhodni odločbi o isti vsebini pa je ustavno sodišče jasno nakazalo na neskladnost obstoječega sistemskega zakona z ustavo. V SNS se tako sprašujejo, kako je lahko dopustno sprejetje protiustavnega zakona in kako lahko tak protiustaven zakon predstavlja rešitev za protiustavno situacijo. Pri tem pa ugotavljajo, da posledic nastale zmede danes ni sposoben rešiti niti obrazložiti nihče, celo najvišji pravni strokovnjaki ne.
Janša: Koalicija med Ropom, Todorovićem in Ribičičem ne popušča
Predsednik SDS Janez Janša je današnjo odločbo ustavnega sodišča o ustavnosti referendumskega vprašanja o izbrisanih komentiral z besedami, da koalicija med predsednikom vlade Antonom Ropom, predsednikom društva izbrisanih Aleksandrom Todorovićem in enim od devetih ustavnih sodnikov Cirilom Ribičičem "ne popušča". Omenjeni po besedah vodje opozicije vztrajajo na tem, da "bi morali Slovenke in Slovenci ter državljani in državljanke te države, ki so jo naredili in ji bili vseskozi lojalni, sprejeti neko odločitev, ki je neselektivna". Takšna odločitev posledično omogoča, da "mnogi, ki si ne zaslužijo niti slovenskega državljanstva, še manj pa odškodnin, zato ker so bili slovenski državi nelojalni, do tega pridejo", je dejal Janša.
Po mnenju predsednika slovenskih demokratov se mora sedaj vladajoča koalicija odločiti, ali bo še vztrajala pri sprejemanju sistemskega zakona o izbrisanih, ki je "neselektiven, krivičen in škodljiv za slovensko državo". Po današnji odločitvi ustavnega sodišča, da je referendumsko vprašanje v zadnji pobudi koalicije Slovenija za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu sistemskega zakona o izbrisanih v nasprotju z ustavo, lahko namreč državni zbor nadaljuje s tretjo obravnavo sistemskega zakona. Po prvih napovedih iz koalicijskih vrst bi lahko parlament zakon obravnaval že na majski seji.
Janša napoveduje, da bodo v opoziciji skušali preprečiti nadaljnje sprejemanje zakona, pri čemer ni izključena še ena referendumska pobuda za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. Ravnanje opozicije v prihodnjih tednih je po njegovih besedah odvisno predvsem od potez vladajoče koalicije. V tem kontekstu je omenil namere nekaterih poslancev LDS, ki so po Janševih besedah napovedali amandmaje k zakonu v tretjem branju, čeprav to poslovniško ni mogoče. "V drugem branju so bili namreč vsi amandmaji k zakonu zavrnjeni," je argumentiral predsednik SDS.
