Nedeljski referendum: visoka udeležba, proti tudi tretjina podpornikov SDS

Če ne upoštevamo referenduma o zavarovalnicah, ki je potekal istočasno s predsedniškimi volitvami 2007, je bila višja le še udeležba na referendumih o vstopu v EU oziroma Nato leta 2003. Eno ključnih vprašanj tako je, kdo oziroma od kod prihajajo novi volivci, pa tudi, ali je šlo v primeru glasov proti hkrati tudi za glas proti vladi.

Čeprav se je volilna udeležba na dan volitev odvijala dokaj podobno kot na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko so te potekale v podobnem letnem času, pa je med takratno udeležbo in udeležbo na referendumu o noveli zakona o vodah ključna strukturna razlika v starosti. 

Leta 2018 smo prvič zaznali premik v udeležbi pri najmlajših volivcih, takrat je bila udeležba v starostni skupini od 18 do 24 let značilno višja, kot v tej starostni skupini štiri leta pred tem, na državnozborskih volitvah 2014 (ki so potekale skoraj na isti datum kot referendum preteklo nedeljo), ugotavlja raziskava Valicona.  

A ne glede na to je razmerje med najstarejšimi volivci, starimi nad 60 let, med katerimi je udeležba tradicionalno najvišja, in najmlajšimi, ostalo enako, to je 1,8 : 1 – med najstarejšimi volivci je bila udeležba torej še vedno skoraj dvakrat višja kot med najmlajšimi. To razmerje se je preteklo nedeljo korenito spremenilo. Preteklo nedeljo je bila udeležba med najmlajšimi volivci namreč še nekoliko višja, med najstarejšimi pa je bila ta nižja kot običajno – razmerje se je tako iz 1 : 1,8 z volitev v DZ 2014 in 2018 znižalo na vsega 1 : 1,3. Povedano drugače, med najstarejšimi je bila udeležba le še za 30 odstotkov višja kot med najmlajšimi volivci. 

Med najstarejšimi je bila sicer udeležba še vedno nadpovprečna, med najmlajšimi pa povprečna. "Lahko bi rekli, da se je v nedeljo vzpostavil nekakšen medgeneracijski most med najmlajšo ter obema starejšima generacijama, medtem ko generacija vmes oziroma generacija milenijcev predstavlja nekakšno vrzel v udeležbi," so zapisali v sporočilu za javnost. 

V starostni skupini od 18 do 24 let je bila torej udeležba na nedeljskem referendumu povprečna, nato pa začne upadati. Med starimi od 25 do 29 let je bila že podpovprečna. 

V nedeljo je prav tako na volišča odšla kar petina takšnih, ki se volitev junija 2018 niso udeležili. Med udeleženci referenduma sta bili dobri dve tretjini takšnih, ki zase pravijo, da se tudi sicer udeležujejo parlamentarnih volitev, slabo tretjino pa so predstavljali tisti, ki zase pravijo, da se o udeležbi na parlamentarnih volitvah odločajo "vsakič posebej, odvisno od okoliščin". 

Podatki glede na politično usmeritev kažejo, da so dve tretjini udeležencev predstavljali volivci, ki sebe uvrščajo med leve oziroma levosredinske volivce. Udeležba med levo oz. levosredinsko usmerjenimi je za dobro petino višja od nacionalnega povprečja. "Udeležba je bila najvišja in izrazito nadpovprečna med tistimi, ki bi sicer preteklo nedeljo, če bi bile volitve, podprli Levico, SD, SMC, SAB in LMŠ, najnižja pa med podporniki SNS, SDS in Piratske stranke," so še zapisali v sporočilu za javnost. Glas proti je prevladal tudi med tistimi, ki se opredeljujejo desno oz. desnosredinsko. 

Nadpovprečno so proti zakonu o vodah glasovali podporniki SD, SNS, Dobre države in Zelenih, večinsko tudi podporniki SLS, med podporniki NSi pa je rezultat dokaj izenačen, še kaže raziskava. 

Zakon so sicer v največji meri podprli volivci SDS, a tudi med njimi jih je proti glasovala dobra tretjina. 

"Predlog novele zakona o vodah torej ni polariziral političnega prostora po običajni ločnici levo-desno oz. med podporniki vlade in opozicije, temveč je na eni strani tako rekoč plebiscitarno mobiliziral in poenotil levosredinski pol volivcev, na desni strani pa razdelil volivce na tri tabore – abstinente, podpornike in nasprotnike zakona. Ker je bil rezultat tako močno enostranski, tudi ni veliko odstopanj med sociodemografskimi skupinami, a smo vendarle zaznali tri odstopanja – zakon so v nekoliko večji meri podprli moški, prebivalci iz ruralnih delov Slovenije ter prebivalci iz pet ali več članskih gospodinjstev," je poudaril Andraž Zorko iz Valicona. 

Kmalu po razglasitvi rezultata referenduma se je v javnosti pojavilo vprašanje, ali in v kolikšni meri je šlo v nedeljo tudi ali predvsem za glasovanje proti aktualni vladi, zato so pri Valiconu preverili tudi ta vidik glasovanja. Med volivci, ki so z veliko večino zavrnili novelo zakona o vodah, jih je 44 odstotkov odgovorilo, da je njihov glas proti predstavljal predvsem nasprotovanje zakonu, šest odstotkov pa, da je šlo predvsem za glas proti aktualni vladi, medtem ko jih je 48 odstotkov odgovorilo, da je šlo za "oboje, v določeni meri".