"Zaščita vode je ena ključnih strategij odzivanja na podnebne spremembe, zaščita ekosistemov pomeni obstoj civilizacije na našem planetu, gradnja na vodi in ob njej pa pomeni privatizacijo obrežij," je opozorila Gaja Brecelj iz Umanotere. "Rahljanje okoljskih varovalk za zasebne interese je slabo, rahljanje okoljskih varovalk v času podnebne in ekosistemske krize pa je nedostojno in nesprejemljivo, da ne rečem enostavno absurdno," je dodala na dogodku v Ljubljani.
"V zadnjem letu zdravstvene krize smo spoznali, kako tesno je varovanje okolja in narave povezano z varovanjem našega zdravja. Prihajajoči referendum je zato res izjemna priložnost, da se upremo politikam, ki izčrpavajo naravni svet in uničujejo javno dobro," meni Sara Kosirnik iz Greenpeace Slovenija. Da je namen novele zakona o vodah nadaljnja podreditev narave kapitalu z deregulacijo zakonodaje na tem področju, pa meni Timotej Pavlin iz Centra za družbeno raziskovanje (Cedra).
V gibanju so spomnili tudi na sam postopek sprejemanja zakona, ki je po njihovi oceni nedemokratičen. "V civilni družbi smo skupaj s stroko skoraj en mesec pred sprejetjem v državnem zboru opozarjali na spornost tega zakona. Kljub temu je bil celoten postopek iznakažen, skrajšana je bila javna razprava, onemogočeno nam je bilo predstavljanje stališč. Edina možnost, ki nam ostaja, je zakonodajni referendum," je poudaril Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC.
Noveli zakona o vodah je nasprotovala civilna družba, proti so bile tudi številne strokovne organizacije, je spomnil Tomaž Ogrin iz društva za varstvo Alp Cipra Slovenija. "Javnost je vse bolj odrinjena od odločanja in žal je referendum edini način, da to besedo dobimo nazaj," je bil prepričan.
Po oceni pobudnikov referenduma gre za praznik demokracije. "Referendum za pitno vodo ni več referendum o argumentih – ti so že pokazali, da je zakon škodljiv. Največ, na kar lahko vlada upa, je, da se ne pojavite na volišču," je dejal Filip Dobranić z inštituta Danes je nov dan. "Pokažimo jim, da se ne vrti vse okoli denarja, in 11. julija preprečimo betoniranje rek in jezer," je pozval Jan Štrukelj iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost.
"Verjamemo, da ljudje razumemo, kaj pomeni ohranitev narave in voda. Zato tudi verjamemo, da se nas bo referenduma udeležilo dovolj in da nas bo dovolj glasovalo proti," je dejala Urša Zgojznik iz Ekologov brez meja. "Toliko kot nas vsak dan odpre pipo in pričakuje, da bo iz nje pritekla čista pitna voda, nas mora svojo zahtevo po pitni vodi tudi izraziti tudi z oddanim glasom proti škodljivemu zakonu o vodah," pa je poudarila Katarina Žakelj iz Cipre.
Gibanje Za pitno vodo združuje vrsto predstavnikov civilne družbe. Več organizacij gibanja tudi nastopa v vlogi organizatorja referendumske kampanje.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.