Državni zbor je z 47 glasovi za in dvema proti (proti sta Jožef Školč (LDS) in Leopold Greošelj (ZLSD), sicer pa je bilo navzočih 72 poslancev) za dan glasovanja na referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih določil 4. april.
Roki za izvedbo omenjenega referenduma bodo začeli teči natanko 12 let po izbrisu nekaj več kot 18.000 prebivalcev iz registra prebivalcev s stalnim prebivališčem, namreč 26. februarja. Spremembe odloka je moral državni zbor sprejeti po odločitvi ustavnega sodišča, ki je zavrglo zahtevo skupine poslank in poslancev za presojo ustavnosti omenjenega odloka. Ta je namreč državnemu zboru naložil, naj določi nov datum glasovanja in nove roke za izvedbo referenduma. Poslanke in poslanci so s tem popravili "napako", ki so jo storili pred dobrim tednom, ko je zavrnil spremembe odloka o razpisu referenduma.
Razprava o odgovornosti
V okviru današnje razprave so poslanke in poslanci največ časa porabili za vprašanje, kdo je odgovoren za nastale zaplete v zvezi z izbrisanimi. Koalicijski poslanci so se zaradi zavrnitve sprememb odloka o razpisu referenduma na seji pred dobrim tednom dni znova znašli pred kritikami opozicije, ki pa so jih poslanci LDS in ZLSD zavrnili.
Po mnenju predsednika SDS Janeza Janše poslanska večina, ki sicer lahko spreminja zakone in celo ustavo, nima pristojnosti, da zakone in ustavo krši. Če se to zgodi, tedaj pravni red razpade in prav to se je po njegovem mnenju zgodilo minuli ponedeljek. Ob tem pa je napovedal, da nameravajo v SDS, če bodo na bližajočih se volitvah dobili večino, izdane odločbe revidirali ter zoper notranjega ministra Rada Bohinca sprožili ustrezne postopke. Janez Drobnič (NSi) je prepričan, da so zakoniti roki za vladajočo koalicijo "relativnega pomena". Ob tem pa je izrazil tudi prepričanje, da je za zaplete v zvezi z izbrisanimi v največji meri krivo "spolitizirano ustavno sodišče, ki svoje odločitev in obrazložitve prilagaja političnim zahtevam vladajoče koalicije".
Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč je očitke zavrnil in poudaril, da opozicija ne želi spoštovati odločbe ustavnega sodišča. Ob tem je tudi pojasnil, da se na referendumu ne bi smelo odločati o vsebini tehničnega zakona, saj to pomeni "odločanje o človekovih pravicah in pravicah manjšin, pa tudi odločanje o tem, ali naj se spoštuje odločba ustavnega sodišča". Tudi Irma Pavlinič Krebs (LDS) je poudarila, da državni zbor danes razpravlja o referendumu, za katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da ne bo imel pravnih posledic. Spomnila je, da gre za referendum o izdajanju odločb tistim izbrisanim, ki v Sloveniji že imajo izdano dovoljenje za stalno prebivanje, ter za referendum o izdajanju odločb izbrisanim, ki bodo na dan referenduma že izdane, saj jih notranje ministrstvo že izdaja v skladu z navodilom ustavnega sodišča.
Precej kritičen do koalicijskih partnerjev je bil Janez Podobnik (SLS), ki je prepričan, da ni opravičila za ravnanje na seji minuli teden. Sicer v SLS menijo, da je 4. april, ko bo potekal referendum, preveč oddaljen, s čimer naj bi se to vprašanje pripeljalo na evropske volitve. Do notranjega ministra Rada Bohinca, ki je minuli teden začel izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim, je bil kritičen zlasti Sašo Peče (SNS), ki je opozoril, da bodo imele izdane odločbe velike negativne posledice. Omenjeni opozicijski poslanec je sicer prepričan, da referendum že zamuja, notranje ministrstvo in vladajoča večina pa bi morala to odločitev spoštovati.
Omenjeni referendum je že v začetku decembra lani zahtevala skupina 30 poslank in poslancev SDS, NSi, SNS, SLS in SMS, vendar je ustavno sodišče kar dvakrat ugotavljalo morebitne protiustavne posledice referendumske odločitve. Obakrat je zahtevo zavrglo, prvič zato ker je državni zbor zamudil rok za vložitev zahteve, drugič pa zato, ker skupina poslank in poslancev, ki je zahtevala ustavno presojo, ni bila kvalificirana za vložitev takšne zahteve. Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, naj določi nove roke za izvedbo referenduma ter nov dan glasovanja. O tem so poslanke in poslanci odločali že prejšnji ponedeljek, vendar so spremembe odloka s 35 glasovi proti 31 zavrnili. Koalicijski poslanci, ki so se odločili glasovati proti omenjenemu odloku, pa so bili zato deležni kritike opozicije in tudi predsednika države Janeza Drnovška.
Bodo zbirali podpise?
Državni zbor naj bi na današnjem zasedanju odločal tudi o tem, ali naj pobudo opozicijskih SDS in NSi za začetek zbiranja potrebnih 40.000 podpisov volivk in volivcev v podporo referendumu o sistemskem zakonu o izbrisanih posreduje v presojo ustavnemu sodišču. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je namreč ocenila, da bi lahko vsebina referendumskega vprašanja vodila v protiustavne posledice oziroma v neustavne rešitve. V mnenju o pobudi je namreč podvomila, ali je referendumsko vprašanje še v okvirjih, ki bi jih izvršitev ustavne odločbe še dopuščala.
Povrnitev statusa
Referendumsko vprašanje po mnenju pravne službe postavlja dodatne pogoje za uveljavljanje stalnega prebivanja od 25. februarja 1992 dalje, in sicer pojasnitev okoliščin, zaradi katerih si izbrisani niso pravočasno uredili statusa. Do povrnitve statusa za nazaj pa naj bi bili upravičeni le tisti izbrisani, ki so si ves čas prizadevali urediti svoj status, neuspeh pa je opravičljiv le zaradi objektivnih okoliščin ali zaradi kršitve prava s strani upravnega organa. Ustavno sporna pa naj bi bila tudi popolna izključitev izplačevanja odškodnin, kot jo predvidevajo rešitve iz referendumskega vprašanja. Ob tem pa parlamentarna pravna služba še dodaja, da ni mogoče sprejeti ureditve iz omenjene pobude koalicije Slovenija, ki bi izvrševanje odločb ustavnega sodišča inkriminirala kot kaznivo dejanje. Gre za izdajanje individualnih odločb o stalnem prebivanju izbrisanim, ki jih je pretekli teden začelo izdajati notranje ministrstvo.
HMS: Za izbrisane paketna rešitev brez nadaljnjega fotokopiranja potrdil
Helsinški monitor Slovenije (HMS) zahteva, da se vse izbrisane vrne med prebivalce Slovenije brez kakršnihkoli preverjanj posameznikov. Po prepričanju predsednice HMS Neve Miklavčič Predan so izbrisani upravičeni do slovenskega državljanstva in ne le do stalnega prebivališča. Povrniti bi jim morali tudi vse zamujene pokojnine in zdravstvena zavarovanja, saj jim to zagotavlja ustava.
Sicer pa so po prepričanju Miklavčič Predanove odškodnine le politična provokacija Matevža Krivica. Pri HMS namreč nikoli niso govorili o odškodninah, temveč le o povrnitvi nastale škode posameznikom, ki več let niso prejemali pokojnin oz. niso imeli urejenega zdravstvenega zavarovanja. V primeru izbrisanih ni šlo za napako, meni Miklavčič Predanova, temveč za premišljen načrt, ki je bil utemeljen že z osamosvojitveno ustavo, saj je ta s spornim 13. členom izbris omogočila.
Politične sile pa se tudi po tolikih letih še vedno ne želijo lotiti reševanja tega problema, temveč ga le izkoriščajo za razpihovanje strasti v predvolilnem času, je še poudarila.
Ponujeni rešitvi nastalega stanja, ustavni in tehnični zakon, sta nesprejemljiva, še meni Miklavčič Predanova, enako nesprejemljiv pa je tudi referendum. O človekovih pravicah namreč ni mogoče odločati na tak način, saj so te vsakemu posamezniku zagotovljene že z rojstvom.
