Ljubljanski mestni svet je na izredni seji ponovno razpravljal o referendumu o gradnji džamije. Referendum naj bi po novem izvedli 18. aprila. Čeprav so sklep o razpisu referenduma že podprli, morajo o njem ponovno glasovati, ker ga je županja zadržala. Na začetku seje je županja Danica Simšič pojasnila, zakaj je zadržala sklep o razpisu referenduma. Za to potezo se je odločila, ker meni, da je referendum v nasprotju z ustavo ter ob tem svetnike pozvala, naj preložijo odločanje o razpisu referenduma, tako da bo o tej pobudi lahko presojalo ustavno sodišče.
Kot je poudarila, so ji to svetovali tudi strokovnjaki ustavnega prava, med njimi dr. Miro Cerar, Rajko Pirnat, Marko Kerševan in varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Njen predlog je sprožil val polemik, tako je bila razprava kar burno, zanimivo pa je bilo tudi dogajanje pred mestno hišo že pred začetkom seje. Zaradi napisov na transparentih, ki so jih pred mestno občino postavili nasprotniki gradnje džamije, je županja okrcala pobudnika referenduma Mihaela Jarca. Zaradi predloga skupine svetnikov, da naj mestni svet zadrži odlok in odloži dokončno odločanje o razpisu referenduma, so sejo prekinili, nato pa se je razprava burno nadaljevala.
Miha Jazbinšek, Zeleni Slovenije, se je vprašal, ali ima 12 tisoč ljudi pravico, da je razpis referenduma sploh izveden. "Ne poznam nobenega vprašanja, ki bi se ga dalo artikulirati kot pravno vprašanje, da bi se jim ta pravica odvzela," je povedal Jazbinšek, Miloš Pavlica pa: "Tu ne gre za pogum kdo lahko odloči. Županja ima to možnost po objavi odločitve, vendar je njena legitimacija bistveno šibkejša, kot je legitimacija tega mestnega sveta, v kolikor misli, da je vsebina tega referenduma lahko neustavna," je bil odločen. Peter Sušnik meni, da je takšna zahteva nekonsistentna: "Prvič pojmovno, ker uporabljate različne izraze za isto stvar, ker se ne ve, kaj želite na ustavnem sodišču izpodbiti. Sklep, odlok, odločitev, zakonitost odločitve, ne vem kaj bi pravzaprav želeli," je opomnil Sušnik.
Svetniki so ponavljali svoja stališča o gradnji džamije, razprava pa se je večino časa vrtela okoli odloka, da se odločanje o referendumu odloži, dokler ustavno sodišče ne presodi o morebitni neustavnosti njegove vsebine.
Ali pa obstaja še kakšna druga možnost za ustavno presojo referendumske pobude? Tudi če svetniki ponovno podprejo sklep o razpisu referenduma, lahko županja sama zahteva ustavno presojo. Nekateri menijo, da se bo zgodilo prav to, saj je pričakovati, da bodo svetniki podprli sklep o razpisu referenduma v skladu z voljo ljudstva, spet drugi pa menijo, da bo obveljala prva možnost, kar pomeni preložitev odločanja
Zakaj pobudniki nasprotujejo predlogu o preložitvi odločanja, je pojasnil Mihael Jarc, pobudnik referenduma: "Zato, ker smatram, da gre za kršenje ustaljenega prava oz. da se je naša mestna oholokracija odločila, da bo izrabila pravo za dosego in obrambo svojih ciljev, ki po mojem mnenju niso čisto nič drugega kot to, da se prikrije njihova oholost, napuh in nadutost. Namreč to, kar je danes podpisalo 21 svetnikov na predlog gospe županje, ni nič drugega kot to, da se gospa Simšič izogne svoji odgovornosti. V zakonu o lokalni samoupravi in zakonu o referendumu in ljudski iniciativi namreč statut velela, da županja lahko zadrži, kar je že storila in je to tudi njena pravica, če pa mestni svet drugič potrdi akt, v tem primeru torej sklep o razpisu referenduma, pa gre šele lahko na ustavno sodišče. Če pa se danes o tem ne bo odločalo, pomeni, da bo ustavno sodišče odločalo o nečem, kar ne obstaja," je povedal Jarc.
In če bo ustavno sodišče odločilo, da referendumska pobuda ni v skladu z ustavo? "Če bo večina v mestnem svetu, ki jo oblikujeta ZLSD in LDS, potrdila sklep o razpisu referenduma, potem gospa Simšičeva ima možnost, da gre na ustavno sodišče. Če bi ustavni sodniki odločili, da je pobuda neustavna, kar sicer dvomim, saj mestni prostorski akt v ničemer ne more kršiti človekovih pravic, konec koncev pa je pobudo podpisalo 12.000 Ljubljančanov. Kakorkoli že bo odločilo ustavno sodišče, bom seveda to odločitev spoštoval, vemo pa, kakšni so potem nadaljnji postopki. Če bo treba, bomo šli tudi stopnjo višje, torej na sodišče za človekove pravice v Strasbourgu," je bil odločen Jarc.
Na seji tudi o začasnem financiranju MOL-a
Poleg tega bo mestni svet danes razpravljal o sklepu o podaljšanju začasnega financiranja Mestne občine Ljubljana (MOL) v letošnjem letu in finančnem poslovanju MOL v letu 2002. Prvi sklep je županja uvrstila na izredno sejo, ker morda predlog odloka o proračunu za MOL za leto 2004 ne bo pravočasno sprejet, v skladu z zakonom pa mora mestni svet zaradi nemotenega financiranja funkcij občine podaljšati njeno začasno financiranje. Točka o finančnem poslovanju MOL v letu 2002 pa je bila na sejo uvrščena, ker je to zahtevalo 18 mestnih svetnikov.
Zavajajoča referendumska propaganda?
V zvezi z referendumom je slišati tudi vse več očitkov o zavajajoči referendumski propagandi. Pobudniki referenduma so namreč podpise zbirali pod geslom "Proti mošeji", s čimer so odkrito pokazali, da so proti gradnji džamije kjer koli in ne le na določeni lokaciji.
Oblik referendumskega zavajanja je veliko, najbolj sporni pa so plakati, ki vabijo ljudi naj oddajo svoj podpis za drugo zadevo, kot je v resnici referendumsko vprašanje. Najbolj očiten primer se je pokazal pri pobudi za referendum o lokaciji za izgradnjo džamije, kar je priznal celo pobudnik referenduma.
"Če bi zbirali podpise pod kakšnim drugim geslom, ki ga ljudje ne bi razumeli, in ne tako, proti mošeji, ne bi zbrali niti sto podpisov," je bil racionalen Mihael Jarc.
Kljub temu, da so tako zbrani podpisi moralno in pravno sporni, njihova veljava ostaja. "Ko so se pisali zakoni o referendumu, je bilo premalo izkušenj z referendumi v Sloveniji, zato pač zakonodajalec tega ni posebej uredil," je povedal Dr. Miro Cerar. Kriva je torej slaba zakonodaja. "Menim in na to sem skupaj s pravno službo parlamenta že pred časom opozarjal, da bi morala zakonodaja tako na državni ravni, pa tudi na lokalni, nujno poseči v to," je še dodal Cerar. Rešitev je na dlani, se strinja pravna stroka. Upravne enote bi morale dobiti zadolžitev, da preverijo s kakšnimi gesli se volilce vabi k podpisu določene pobude. Kljub zavedanju te velike zakonske referendumske luknje, pa nič ne kaže, da bi jo kmalu zakrpali.
