Teršek: Ustavno sodišče se je izognilo vsebinskim vprašanjem

O družinskem zakoniku bomo vendarle odločali na referendumu. Ustavno sodišče je namreč s petimi glasovi proti štirim zavrnilo argument državnega zbora, da bi s tem nastale protiustavne posledice. Oprli so se na zakon o referendumu, pomisleki poslancev, da bi referendumska kampanja lahko spodbudila razpihovanje nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti, pa niso bili predmet presoje.

To pomeni, da se bo zbiranje podpisov za referendum lahko nadaljevalo. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je sicer v samo enem dnevu zbrala več kot 25.000 podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo 40.000.

Zagovornike referenduma moti definicija družine, nasprotujejo pa tudi možnosti, da bi istospolni pari lahko posvojili otroke. To sicer ne drži popolnoma. V zakoniku je namreč obveljala določba, po kateri istospolni par skupaj ne more posvojiti otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka drugega.

Svetlik ni presenečen, je pa razočaran

Odločitev ustavnega sodišča nas ni presenetila, nas je pa razočarala, je to komentiral minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Dodal je, da je odločitev treba spoštovati, da pa se bodo še naprej borili za uveljavitev zakonika.

Ustavno sodišče bi moralo po njegovem mnenju bolj upoštevati peti, 14. in 15. člen ustave, ki določajo, da država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine, da so te zagotovljene vsakemu, ne glede na osebne okoliščine, ter da jih ni mogoče omejevati. "Ustavno sodišče s tem dovoljuje referendumski preizkus zakona, ki uveljavlja pravice, ki bi morale biti zagotovljene po ustavi," pravi Svetlik. S tem je po njegovem mnenju postavilo politične pravice nad človekove pravice, kar je nerazumljivo.

Kresal: Ustavno sodišče odprlo vrata valu nestrpnosti do drugačnih

Nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, ki se je zavzemala za izenačitev isto- in raznospolnih družin, je komentirala, da bi morala biti odločitev ustavnega sodišča vsebinska.

Kot je zapisala na svoji spletni strani, je ustavno sodišče enemu delu naše družbe vzelo pravico do enakopravnosti in človekovih pravic. "Če bo zakonik na referendumu padel, državni zbor še eno leto ne bo mogel sprejeti podobnega zakona,“ pravi in dodaja, da tehnični razlog, kot je ta, da protiustavne posledice z zavrnitvijo Družinskega zakonika ne bodo nastale, saj se ta tako ali tako začne uporabljati šele po enem letu od pričetka veljave, ne sme biti glavni razlog za sprejeto odločitev omenjenega sodišča.

Sprašuje se, zakaj ni bilo izrečene niti besede o "mukotrpnem" novem sprejemanju teh zakonov, o tem, da človekove pravice nimajo kaj iskati na referendumih in da je treba zapirati vrata sovražnemu govoru. "Nič o tem, ali je realno sploh mogoče, da bomo v naslednjih desetletjih zbrali spet toliko poguma in načelnosti, da bi znova poskusili urediti to pomembno vprašanje. Predvsem to so dejavniki, ki jih pri odločanju o tako pomembnih vprašanjih osnovnega človeškega sobivanja ne moremo spregledati,“ meni Kresalova.

Poslanec SLS Jakob Presečnik je dejal, da so v SLS takšno odločitev Ustavnega sodišča RS pričakovali. "V SLS smo že ničkolikokrat ponovili naše argumente proti tem spornim delom v družinskem zakoniku, a v nekdanji vladni koaliciji, kljub opozorilom, da gre za nesprejemljive posege v družbeno ureditev, ni bilo posluha. Tako pričakujemo, da bodo državljanke in državljani takšno rešitev, ki nam je bila praktično vsiljena, na referendumu zavrnili," pravi poslanec.

V organizaciji za človekove pravice Amnesty International pa so zaskrbljeni, ker se je "uveljavitev družinskega zakonika znova oddaljila, istospolno usmerjeni pari in njihovi otroci pa bodo v Sloveniji še naprej izpostavljeni kršitvam njihovih mednarodno priznanih človekovih pravic".

Nadškof Stres pozdravlja odločitev

"Z velikim veseljem bomo nadaljevali zbiranje podpisov za razpis referenduma, ki je bilo zaradi vložene zahteve za ustavno presojo prekinjeno," pa je povedal vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc, ki je pred novinarje stopil vidno dobre volje. Napovedal je, da bodo zbiranje podpisov nadaljevali 3. januarja, za referendum pa upajo, da bo potekal sočasno z nadomestnimi županskimi volitvami, ki bodo marca. "Zgodila se je pravica," je še dodal.

Odločitev ustavnega sodišča je pozdravil tudi ljubljanski nadškof Anton Stres. Po njegovem mnenju to pomeni, da njihovo prizadevanje ni bilo v nasprotju z našo ustavo in s temeljnimi človekovimi pravicami, prav tako pa tudi ne v nasprotju s temeljnim načelom nediskriminacije.

V SDS so zadovoljni z odločitvijo, da referendum bo. Čeprav je v zakoniku mogoče najti mnoge posamezne dobre rešitve, ga v obliki, kot je sedaj, ne moremo podpreti, so dodali. Zadovoljni so tudi v NSi, kjer so napovedali, da bodo nadaljevali zbiranje podpisov.

Varuhinja človekovih pravic zaskrbljena nad zamudami, ki bodo posledica referenduma

Kot so sporočili iz kabineta Varuha človekovih pravic RS, slednji spoštuje odločbo Ustavnega sodišča RS glede dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku in je posebej ne komentira. "Težavnost odločitve vsekakor dokazuje tudi minimalna večina sodnikov, ki je odločitev sprejela," so zapisali v uradu varuhinje Zdenke Čebašek Travnik.  

Zakonska ureditev referendumskega odločanja žal ne omogoča odločanja o posameznih pomembnih vprašanjih, temveč le o celotnem zakonu, zato bo z zamudo urejena tudi vrsta vprašanj na področju urejanja družinskih razmerij, na katera je varuh opozarjal v svojih letnih poročilih in jih je potrdil tudi Državni zbor RS.

Na pravosodnem ministrstvu obžalujejo, da je prišlo do situacije, "v kateri se bo na zakonodajnem referendumu odločalo o enakem uživanju in izvrševanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravnem položaju objektivno zapostavljene družbene skupine, ki je v naši družbi žrtev ne le pravno sankcionirane diskriminacije, temveč tudi sovražnega govora in celo fizičnega nasilja“. Prepričani so, da je v ustavni demokraciji na organih oblasti dolžnost – moralna, pravna in mednarodnopravna –, da objektivno zapostavljene družbene skupine zaščiti in manjšin ne prepusti diktatu večine. "Prav zato je vlada podprla zahtevo državnega zbora, ki jo je ustavno sodišče zavrnilo,“ so še zaključili.

Pravice istospolnih parov zavrle sprejemanje zakonika

Družinski zakonik, ki ga je ministrstvo za delo v javno obravnavo poslalo že pred več kot dvema letoma, sistemsko ureja področje družinskega prava in državi daje večjo možnost posega v družinske odnose. Med drugim prepoveduje telesno kaznovanje otrok in uvaja institut zagovornika otrok. Pristojnosti odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka se s centrov za socialno delo prenašajo na sodišče, uvajata se družinska mediacija in svetovanje.

Prvotni predlog zakonika je pravno popolnoma izenačeval skupnosti istospolno usmerjenih partnerjev s heterospolnimi družinskimi skupnostmi. S to določbo je želel predlagatelj istospolnim parom omogočiti posvojitev otrok, kar pa je v javnosti vzbudilo ostre polemike, praktično zavrlo sprejemanje zakonika v državnem zboru in zameglilo druge rešitve v dokumentu. Zato je nazadnje obveljal kompromisni predlog, ki, kot že omenjeno, daje istospolnim parom le zelo omejene pravice do posvojitve.

Poslanci so nato 16. junija letos družinski zakonik le potrdili, že dan pozneje pa je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok s podporo strank SDS, SLS, SNS in NSi začela zbirati podpise za pobudo za razpis referenduma. Slab teden pozneje so v državni zbor prinesli več kot 32.000, čeprav bi jih potrebovali le 2500. 1. septembra pa se je nato začelo zbiranje podpisov za referendum, ki ga je zahteva za ustavno presojo že naslednji dan ustavila.