Po predlogu predlagateljev naj bi državljani na referendumu odločali o vprašanju: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških zoper javni red in mir, sprejet v državnem zboru 29. maja?" Kot so pojasnili v kabinetu predsednika DZ Boruta Pahorja, bo že v sredo dopoldne za mnenje glede referendumske pobude povprašal zakonodajno-pravno službo državnega zbora, o pobudi pa bo skladno z zakonom obvestil tudi notranje ministrstvo.
Treba je zagotoviti zdravstveno varnost
Pobudniki referenduma so prepričani, da je urejanje vprašanja prostitucije zelo kompleksno področje, ki ga ni mogoče rešiti zgolj s črtanjem prostitucije s seznama prekrškov. Prepričani so namreč, da sprejeta novela ne rešuje pravni problemov, ki so povezani s prostitucijo, kot sta na primer zagotavljanje zdravstvene varnosti ali higienskih normativov, ki bi v največji možni meri preprečevali nevarne okužbe in prenašanje bolezni. Takšna zakonska sprememba bi namreč po njihovem mnenju uzakonila najbolj liberalno ureditev v Evropi, ki bi ženske v težkem socialnem položaju še dodatno spodbujala in silila v prostitucijo. Poleg tega pa predlagatelji opozarjajo, da bi ta zakonska sprememba omogočala, da bi prostitutke in prostituti svoje storitve ponujale na cesti, ob šolah, na šolskih poteh in otroških igriščih.
Kot so zapisali v obrazložitvi referendumske pobude, bo na podlagi omenjene novele vdajanje v prostitucijo postalo dovoljeno, vendar pa novela ne uvaja tudi primernih pravnih podlag za izvajanje te dejavnosti. Pri tem opozarjajo, da prostitucije ni mogoče razumeti kot povsem običajne gospodarske dejavnosti, ki bi jo bilo moč regulirati le na podlagi veljavne zakonodaje s tega področja. V veljavni zakonodaji za tako rizično dejavnost ni predpisanih zdravstvenih in higienskih normativov, ki bi vsaj minimalno urejala to področje, zato se bodo lahko ob porastu prostitucije nenadzorovano razširile tudi različne spolno prenosljive bolezni. Novela pa prav tako ne določa nobenih omejitev glede izvajanja oziroma ponujanja teh storitev, kot je to urejeno v večini drugih držav, kjer je prostitucija dovoljena.
Državni zbor je novelo zakona o prekrških zoper javni red in mir, s katero prostitucija ne bo več obravnavana kot prekršek, sprejel 29. maja. Omenjeno novelo, ki sicer prostitutke ali prostitute obravnava kot podjetnice oziroma podjetnike, je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev LDS s prvopodpisanim Romanom Jakičem. Po mnenju predlagateljev zakonskih sprememb dekriminalizacija pomeni tudi priznavanje državljanskih pravic prostitutkam in prostitutom, da lahko sami izbirajo, ali se bodo ukvarjali s prostitucijo, s tem pa je odstranjena tudi možnost njihovega zapiranja in kaznovanja. Ti naj bi odslej delovali samostojno ali povezano, brez posrednikov. Eden od namenov novele je tudi zvišanje spodnje meje predpisanih kazni za kazniva dejanja zvodništva in prisiljevanja v prostitucijo. Vendar pa model dekriminalizacije ne predstavlja tudi legalizacije prostitucije, saj se dekriminalizacija nanaša zgolj na dejanje prostituiranja.
Skladno z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi mora državni zbor zakonodajni referendum razpisati na zahtevo 40.000 volivk in volivcev, ki se začnejo zbirati na podlagi pobude skupine tisoč volivk in volivcev. Najkasneje tri dni po prejemu pobude mora predsednik državnega zbora o pobudi obvestiti notranje ministrstvo, ki je pristojno za vodenje evidence volilne pravice. Prav tako pa mora določiti rok, v katerem se zbirajo podpisi za podporo zahtevi za razpis referenduma ter o tem obvestiti tudi pobudnika zahteve.
