19. maja je gibanje Za pitno vodo v državni zbor prineslo podpise za razpis referenduma o zakonu o vodah – včeraj pa so volivke in volivci odločno izglasovali proti uveljavitvi vladnega zakona.
Pod sloganom Za pitno vodo so se množično angažirali civilna družba, nevladne organizacije, stroka, prostovoljci. Šlo je za kampanjo na terenu, od vrat do vrat so prepričevali o škodljivosti zakona. Od geografov na filozofski fakulteti, Jamarske zveze, Sveta za varovanje okolja pri SAZU ... opozorila so se vrstila, vpletli so se tudi taksisti in brezplačno na volišča prepeljali okoli 800 ljudi.
Vprašanje, o katerem se je odločalo na referendumu, je preseglo politično delitev. "Ni šlo za potrebo po identifikaciji z eno politično stranko ali opcijo. Okolje, še posebej voda, je nekaj, kar te stvari presega," pravi politični komentator Aljaž Pengov Bitenc. "Ni bilo potrebe po definiranju politične preference. Ko se je to umaknilo iz debate, je postalo lažje aktivirati širok spekter podpore, ki je nastal v preteklih tednih."
Okoljske teme so, tudi v evropskem in svetovnem merilu, postale mainstream politične javne debate, opredeljevanje okoli njih pa postaja tisto vprašanje, prek katerega predvsem mladi volivci presojajo sprejemljivost političnih opcij, dodaja.
In res je referendum o vodah na volišča množično pripeljal mlade – v natanko kolikšnem številu se je angažirala mlajša generacija volivcev, ki sicer ni znana po visoki udeležbi, bodo sicer pokazale nadaljnje analize DVK. Če smo se pri volitvah v preteklosti spraševali, kako spraviti mlade na volišča, je odgovor po besedah Bitenca na dlani – "začnite se ukvarjati s temami, ki mlade dejansko zanimajo".
"To je generacija prekarnih delavcev, s.p.-jevcev, kreativcev ... ki so na nek način obupali nad perspektivo redne pokojnine ali 40-urnega delavnika. To je generacija, ki ve, da si bodo eksistenco morali vsakič znova zagotavljati. Zagotavljali pa si jo bodo lahko samo, če jim družba vsaj približno pravično uredi dostop in upravljanje z javnimi viri. Zato so okoljske teme ključne teme neposredne prihodnosti političnega boja," poudarja Bitenc.
Pokazalo se je, da mlade politika še kako zanima, dodaja, "samo teme, ki so bile do sedaj na tapeti, so bile za njih nerelevantne".
S tem, da je referendum pritegnil mlade, kar je dobro z družbo se strinja tudi sociolog Jože Vogrinc. Ta je presodil, da se v zadnjem obdobju v Sloveniji oblikuje drugačen, bolj angažiran odnos ljudi do celotnega družbenega življenja. Hkrati pa je opomnil, da je vladi uspelo od sebe popolnoma odvrniti kulturnike in študente: "To sta kategoriji ljudi, ki se imata čas upirati in demonstrirati ter znata demonstrirati. Ti ljudje imajo jasno mnenje in ga znajo izraziti. Zdaj prihajajo v ospredje tudi mlajše generacije, za katere politika sestoji iz tega, kako bomo živeli - bomo imeli službo, bomo živeli v zdravem okolju, bomo uspeli ustaviti globalno segrevanje...?"
Vogrinc je presodil, da smo prišli do kritične točke, "kjer naenkrat niso več bistveni podedovani spori izpred nekaj generacij in nekdanje delitve, bistveno je, ali se bomo soočili s temeljnimi izzivi družbe - okoljsko krizo, naraščanjem družbene neenakosti, z zagotovitvijo dostojnega preživetja večini ljudi". "In mislim, da je vse to sovpadlo v tem referendumu. Da so se okoli vprašanja vode angažirale nove generacije ljudi, za katere je vsebina politike bistveno drugačna kot je za parlamentarne stranke," je še dejal.
Poudaril pa je, da množičnega odziva volivcev in skorajda plebiscitarnega proti ni mogoče zvesti le na zavračanje trenutne vlade: "Gre predvsem za zavračanje odnosa vlade do celotne javnosti. S tem mislim na njeno neodzivnost, na brutalno ignoriranje bontona, demokratičnih pravil vedenja in tega, da zakon velja enako za oblastnike in za ljudstvo."
"Odprl se je nov prostor svobode, kjer na novo določamo, kaj so temeljni problemi današnje družbe, se jih lotimo in o njih razmišljamo na nov način. Ta rezultat referenduma je silen pritisk na organizirane politične sile, da se vprašajo, kaj delajo. Ali se sploh ukvarjajo s tem, kaj ljudi najbolj prizadeva," se sprašuje Vogrinc. Po njegovih besedah je odnos do vode nekaj "elementarnega in bistvenega za vse ljudi". "In če že govorimo o domoljubju, je ravnanje države z osnovnimi življenjskimi viri njegovo merilo," je dodal.
'Gre za zmago ljudi, zmaga aktivistov, zmaga civilne družbe. To ni zmaga opozicije, je pa zaušnica vladi'
V kampanjo in prepričevanje volivcev so se sicer vključile tudi nekatere opozicijske stranke – Socialni demokrati so denimo prepričevali pod sloganom Brez vode ni svobode, v SAB pa z Branimo vodo. A velike vloge niso odigrale – niso pa niti škodile, meni Bitenc. "V danih razmerah je že to velik dosežek." A konec koncev – "gre za zmago ljudi, zmaga aktivistov, zmago civilne družbe. To ni zmaga opozicije. In kdor koli iz opozicije si jo pripisuje ali si jo želi solastiti, dela in sebi in mreži aktivistov slabo uslugo."
Od nastopa vlade Janeza Janše je bil nedeljski referendum tudi prva možnost za odhod na volišča – in je tako obenem tudi pokazatelj podpore aktualni vladi, ki jo že več kot leto dni pretresajo protesti in pozivi k odstopu.
Z zgolj 13,4 odstotka podpore vladajoča koalicija na čelu z SDS na volišča ni uspela pripeljati niti svoje tradicionalne baze volivcev, proti pa jih je glasovalo približno trikrat toliko, kolikor jih je leta 2018 na volitvah v državni zbor podprlo vladajočo stranko. Ta je tedaj namreč prejela 222.042 glasov, na referendumu pa je včeraj proti glasovalo 677.119 ljudi – približno dvakrat več, kot jih je pred tremi leti skupaj volilo za opozicijske LMŠ, SD, Levico in SAB.
A tudi prek 100.000 ljudi, kot jih je včeraj glasovalo za, ni zanemarljiva številka. "To ni nekaj, zaradi česar bi SDS morala začeti zganjati paniko," poudarja Bitenc. "Je pa seveda res, da je to krepka zaušnica vladi, še krepkejša zaušnica ministru Vizjaku in njegovemu precej oholemu vodenju resorja." Obenem je izid referenduma tudi izraz splošnega nezaupanja v to vlado. "To je prvo ljudsko preverjanje volje po volitvah 2018 in prvo odkar imamo to vlado. Tudi splošno nezadovoljstvo z vlado je igralo vlogo."
Kar pa se tiče morebitnih predčasnih volitev, pozive h katerim je že slišati iz opozicijskih vrst, pa Bitenc meni, da je "matematika enaka, kot je bila pred referendumom, kot je bila pred dvema tednoma in kot je bila pred enim mesecem. Dokler se v parlamentu bodisi ne oblikuje nova večina za konstruktivno nezaupnico bodisi predsednik vlade ne odstopi, predčasnih volitev ne bo."
Se je vlada že vnaprej odločila, da gre za izgubljeno bitko?
V Gibanju za pitno vodo so v času kampanje opozarjati tudi, da vlada zavaja volivce. Med drugim z letakom, ki so ga gospodinjstvom poslale stranke SDS, NSi in SMC, po besedah aktivistov pa je bil "poln laži". A ob tem velja spomniti na referendum o drugem tiru, ko so pobudniki referenduma, tudi s podporo desnih strank, dosegli neustavnost prav na podlagi sodelovanja vlade v kampanji. "Vlada je še preveč sodelovala, ker je po odločbi ustavnega sodišča njena vloga izključno ta, da objektivno predstavi argumente za in proti."
Da pa se v večji meri niso vključile nekatere koalicijske stranke pa "bodisi kaže na to, da je šlo za oseben projekt ministra Vizjaka bodisi so vnaprej izračunali, da je ta bitka izgubljena".
Generacija, na katero bo v prihodnje politika morala računati
Kampanja in mreža, ki je torej združila široko mrežo civilne družbe, se je oblikovala okoli točno določenega cilja in, kot že omenjeno, presegla politične barve. Da se bo podobna zgodba morebiti ponovila tudi pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ni samoumevno. "Dejstvo, da včeraj ni bila potrebna politična profilacija, da je šlo za vprašanje odnosa do upravljanja z javnimi viri, je pomembno prispevalo k tej plebiscitarni odločitvi," meni Bizjak.
In poudarja, da se je skorajda čez noč oblikovala generacija mladih ljudi, aktivistov raznoraznih svetovnih nazorov in pogledov, ki so sedaj pridobili izkušnje, kilometrino, povezave, za seboj imajo dobljene bitke. "To so povezave, ki ostanejo. To so ljudje, ki četudi se v isti sestavi ne bodo dobili v čisto vsaki bitki, bodo vendarle en drugemu na voljo. To je mreža in generacija, s katero bo moral vsak, ki bo v Sloveniji hotel upravljati z javnim življenjem, moral računati."
KOMENTARJI (283)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.