Po neuradnih informacijah so ustavni sodniki sklenili, da enega najpomembnejših referendumov v tem mandatu, na katerega je lahko vezana tudi politična usoda vlade in njenega predsednika, dovolijo. Kot poroča oddaja 24UR, bodo imeli o pokojninski reformi zadnjo in odločilno besedo volivci.
Referendum v začetku maja?
Sindikati so v pičlih petih dneh že zbrali več kot dovolj potrebnih podpisov, da vložijo zahtevo za referendum. Zbrali so namreč več kot 40.000 podpisov. Podpise bi lahko zbirali še naprej, saj imajo na razpolago še 30 dni, a pravijo, da si toliko ne bodo vzeli. Volivcem bodo dali na razpolago še tri ali štiri dni, nato pa bodo podpise odnesli v DZ. V državnem zboru pa pravijo, da bi bil po njihovih izračunih referendum že v začetku maja.
Dejstvo je, da je od usode pokojninske reforme odvisna tudi usoda vlade. Minister za delo Ivan Svetlik je že pred časom dejal, da bo, če pade reforma, resno razmislil, ali bo še ostal v vladi.
Predsednik vlade Borut Pahor je zatrdil, da bo odločitev ustavnega sodišča spoštoval. Poudaril je, da bo Slovenija v primeru, da bo ustavno sodišče referendum dovolilo, unikatna država, saj se bo o fiskalnem vprašanju odločalo na voliščih. Kljub temu pa se bodo v tem primeru soočili z nasprotniki reforme in poskušali referendum dobiti.
Zatrdil je, da je reforma pravična, in opozoril, da bi bilo korenitejšo reformo v prihodnje še težje sprejeti. Tisti, ki ji nasprotujejo, morajo zato povedati, kakšna je alternativa. Ponovno je pozval, da predmet morebitnega referenduma ne bi postalo odločanje o podpori vladi.
Sindikati pričakujejo, da bo reforma padla
Sindikati pravijo, da je ta odločitev pričakovana in da pričakujejo tudi, da bo reforma na referendumu padla. V tem primeru vlada in tudi nekateri ekonomisti opozarjajo, da država ne bo imela več denarja za pokojnine, torej bodo še nižje kot zdaj, ne bo denarja za socialne prispevke, ker se bo kreditna sposobnost države zmanjšala, vsi krediti bodo višji, vlada bo še znižala plače in morda celo uvedla nove davke.
Če pa ljudstvo na referendumu reformo sprejme, potem bi nov zakon lahko začel veljati s 1. avgustom.
Vlada predlaga ustavne spremembe
Vlada bo v DZ posredovala predlog ustavnih sprememb na področju referendumske ureditve. Kot je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, sta predlagana sprememba 90. člena ustave in dodatni 90.a člen.
Kot eno bistvenih novosti je omenila spremembe pri določitvi, kdo lahko predlaga uvedbo začetka postopka za referendum. Ukinili bi možnost, da to lahko stori tretjina poslancev ali državni svet. Možnost predlaganja naknadnega zakonodajnega referenduma pa bi še naprej imelo 40.000 volivk in volivcev, torej tisti, ki niso sodelovali v zakonodajnem postopku.
Druga pomembna sprememba je po njenih besedah vpeljava kvoruma za veljavnost referendumske odločitve. Na referendumu bi bila sprejeta tista odločitev, za katero bi glasovala večina volivk in volivcev, ki so veljavno glasovali, pri čemer pa bi se referenduma morala udeležiti najmanj četrtina volilnih upravičencev.
Novost bi bila tudi določitev zakonov, o katerih ne bi bilo mogoče odločati na referendumu. Referendum ne bi bil možen o zakonih, ki jih bo DZ sprejel zaradi razlogov varnosti ali obrambe države in odprave posledic naravnih nesreč.
Prav tako ne bi bilo možno na referendumu odločati o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb, razen tistih iz 3.a člena ustave, ko gre za vstop v mednarodne integracije. Referendum tudi ne bi bil možen o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o izvrševanju državnega proračuna, pa tudi ne o zakonih, katerih zavrnitev na referendumu bi imela za posledico kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Za sprejetje ustavnih sprememb je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina. Po besedah ministrice so se usklajevali s predstavniki političnih strank, ki so za to izrazili voljo.
KOMENTARJI (181)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.