'Redek primer pomoči z zaposlovanjem in ne iz socialnih virov'

Predlog novele o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), ki ga poslanci obravnavajo po skrajšanem postopku, predvideva podaljšanje roka za zapiranje rudnika, ki je v veljavnem zakonu določen do konca leta 2009, na konec leta 2010 oz. po drugi možnosti, če bo državno pomoč odobrila Evropska komisija, do konca leta 2012.

Veljavni zakon določa, da bi premog iz rudnika prenehali pridobivati konec leta 2009, ko bi se začela tretja faza zapiranja rudnika, ki bi trajala do leta 2014. Po predlogu novele bi ta tretja faza trajala do leta 2015, spremenila pa bi se dinamika zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna.

V prvem koraku bo javnofinančno razbremenjeno samo leto 2010, do konca tega leta pa si bodo prizadevali doseči razbremenitev prvih treh let tretje faze zapiranja oziroma začetnega obdobja faze od leta 2010 do 2014, je dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. "Obseg proračunskih sredstev omogoča nadaljevanje pridobivanja premoga in njegovo predelavo v Termoelektrarni Trbovlje in s tem realizacijo prihodka, ki pokriva stroške več kot polovice zaposlenih v premogovniku," je dodal.

Skupna višina sredstev za zapiranje rudnika, ki vključujejo tudi sredstva za socialno vzdržen prehod presežnih delavcev v druga delovna okolja oz. razrešitev, ostaja pri 185 milijonih evrov.

Evropska komisija je podaljšanje zapiranja do konca leta 2010 odobrila, saj do takrat velja uredba o državnih pomočeh za premogovništvo, o podaljšanju do konca leta 2012 pa še ni odločila.

"Evropska komisija je našim argumentom prisluhnila, posebej s tega vidika, da gre za čas velike gospodarske krize in da je v tem smislu treba tiste resurse, tudi energetske, ki jih imamo, do konca izkoristiti in na ta način ohranjati zaposlenost," je dejal Lahovnik.

Podporo napovedale vse poslanske skupine, razen SDS, ki noveli ne bo nasprotovala

Poslanske skupine SD, LDS, SNS in SLS so napovedale podporo predlogu novele, v SDS pa so dejali, da noveli ne bodo nasprotovali. V Zaresu stališča do predloga niso predstavili.

V SDS po besedah Milana Čadeža ugotavljajo, da se z novelo ohranjajo številna delovna mesta in surovina za Termoelektrarno Trbovlje (Tet), se pa sprašujejo, ali so bili vložki, ki jih predvideva zakon, porabljeni gospodarno in ali ne bi enaki vložki v kakšno drugo dejavnost dali boljših rezultatov.

Melita Župevc (SD) je menila, da je zakon izjemnega pomena za Zasavje, da pa gre le za en korak in da bo treba za zasavsko energetiko "storiti več", saj gre "za tradicijo, kakovostne kadre, strateško lego, neizkoriščene potenciale".

Bogdan Barovič (SNS) se je prav tako zavzel za ohranitev energetike v Zasavju. Prepričan je, da je država potrebovala in še vedno potrebuje RTH za zagotavljanje energetske varnosti.

Podobno je Miran Jerič (LDS) menil, da je smiselno izkoristiti obstoječe zaloge kakovostnega premoga, s čimer da bi prispevali k večji zanesljivosti oskrbe z energijo in zmanjšali energetsko odvisnost Slovenije od tujine.

Gvido Kres (SLS) pravi, da bo novela kratkoročno razbremenila potrebo po proračunskih sredstvih za ta namen in da gre za redek primer, da se "ljudem pomaga tako, da se jih zaposluje, ne pa iz socialnih virov".