Vlada je na današnji seji sprejela predlog rebalansa državnega proračuna za letos. Proračunski odhodki znašajo približno 9,9 milijarde evrov, prihodki pa približno 8,8 milijarde evrov, tako da proračunski primanjkljaj znaša 1133 milijonov evrov oz. 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil premier Borut Pahor, gre za proračun, kjer je vlada našla "primerno ravnovesje med razvojnim in socialnim elementom glede na okoliščine finančne in gospodarske negotovosti."
Umiritev inflacije
Vlada je pri pripravi predloga rebalansa upoštevala, da bo Slovenija letos dosegla 0,6-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa bo znašala 1,1 odstotka. Po besedah ministra za finance Franca Križaniča smo priča izraziti upočasnitvi rasti in umiritvi inflacije, povezanima s sedanjo finančno krizo. Izvoz naj bi v najboljšem primeru ostal na ravni preteklega leta, uvoz pa se bo zmanjšal.
V strukturi proračuna so dohodki nekoliko večji kot lanski, je še pojasnil minister. Slovenija je ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP dosegla "z veliko pomočjo socialnih partnerjev, sindikatov in zaposlenih v javnem sektorju, ki so omogočili prestavitev povečanja plač na drugo leto, ko pričakujemo, da bo kriza mimo."
Obenem se je vlada odločila za zamik vračila preplačanega davka na dodano vrednost na 1. januar 2010 (prvotno je omenjala 1. julij). Rok se bo skrajšal s 60 na 21 dni za podjetja, ki poslujejo na domačem trgu, ter s 30 na 21 dni za izvoznike. S tem je po besedah ministra Križaniča vlada pridobila 120 milijonov evrov. "S tem bomo ostali v maastrichtskih kriterijih, stabilna srednjeevropska država, članica območja evra," je dejal.
Upoštevajoč močne fiskalne stimulanse v glavnih trgovinskih partnericah je po njegovih besedah pričakovati, da bo prišlo do preobrata. "Naš glavni problem bo postal podedovano zunanjetrgovinsko neravnotežje; to bomo reševali s spodbujanjem rasti konkurenčnosti," je dejal in navedel, da prvič v zgodovini vzpostavljamo družbo tveganega kapitala.
Približno 450 milijonov evrov je bilo razporejenih že z zakoni in akti parlamenta prejšnjega sklica, je pojasnil Križanič ter navedel povečanje socialnih transferjev, plače državnih uslužbencev, subvencioniranje dijaške prehrane.
614 mio evrov za preprečevanje krize
Vrednost ukrepov vlade za preprečevanje in odpravljanje posledic krize pa znaša 614 milijonov evrov. Med glavnimi ukrepi je izpostavil dodatnih 95 milijonov evrov, ki jih bo dobilo ministrstvo za gospodarstvo za svoje dejavnosti pri prestrukturiranju podjetij, spodbujanju ustanavljanja novih podjetij, rasti malih v srednja in velika podjetja.
Približno 287 milijonov evrov več bo dobilo ministrstvo za delo, in sicer 53 milijonov evrov za prejemke in pravice za brezposelne, štiri milijone evrov za dodatne stimulacije težko zaposljivih oseb in 230 milijonov za aktivno politiko zaposlovanja.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo dobilo 58 milijonov evrov dodatnega denarja, pretežno za spodbujanje uvajanja novih tehnologij in novih izdelkov v večjih podjetjih, kar je primerljivo z evropskimi politikami. Ministrstvo za finance bo s 160 milijoni evrov dokapitaliziralo SID banko, ministrstvo za šolstvo pa bo prejelo dodatnih 10 milijonov evrov za področje ustvarjanja človeškega kapitala.
Najbolj varčen Pahorjev kabinet
Strukturno se je najbolj povečal priliv v protikorupcijsko komisijo (za 188 odstotkov več), najbolj varčen pa je kabinet predsednika vlade (pet odstotkov manj). Vlada bo z novelo zakona o izvrševanju proračunov poskrbela tudi za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.
Letošnji javnofinančni primanjkljaj bo predvidoma znašal 3,4 odstotka BDP, s čimer bo Slovenija nekoliko nad triodstotno mejo, ki jo določa pakt o stabilnosti in gospodarski rasti.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.