Kot navajajo v današnjem sporočilu za javnost, profesionalizacija vojske po izjavah predstavnikov ministrstva za obrambo nima nobene zveze s poskusi politikov, da bi Slovenija vstopila v zvezo Nato.
To dokazuje med drugim tudi prvi izmed serije propagandnih filmov "NA TO imamo odgovor", ki jih je skupaj z uradom vlade za informiranje izdelala Teve Pika, navaja gibanje. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, Primož Šavc, državni podsekretar na ministrstvu za obrambo na vprašanje, ali bo Slovenska vojska postala poklicna zaradi članstva v zvezi Nato odgovarja: "Nikakor ne, način popolnjevanja vojsk je stvar nacionalnih odločitev in s članstvom v zvezi Nato nima nobene zveze."
V Sloveniji ta odločitev tudi ni bila povezana s približevanjem zvezi Nato, čeprav sovpada prav z letom, ko smo pričakovali povabilo v zavezništvo. Gibanje še opozarja, da je po rezultatih javnomnenjskih raziskav večina Slovencev bolj naklonjena poklicni vojski.
Izjavi ministra Grizolda in brigadirja Lipiča gibanje označuje za prozorno in lažnivo propagando in dodaja, da kažeta zgolj na to, da se vlada v pomanjkanju pravih argumentov za vstop v Nato zateka k manipulacijam in lažem. Njuni izjavi zato gibanje ostro obsoja in poziva vlado, naj takoj preneha zapravljati davkoplačevalski denar za cilje peščice pripadnikov politične elite in ga raje porabi za resnične in nujne potrebe celotnega prebivalstva. Hkrati od vlade zahteva, naj takoj preneha z "nesramno, nesprejemljivo in lažnivo propagando, s katero smeši samo sebe in svoj projekt klečeplazenja v Nato".
Grizold pojasnil izjavo
Minister za obrambo Anton Grizold je s torkovo izjavo, da bo treba v primeru neuspeha referenduma o vstopu v zvezo Nato znova uvesti naborniški sistem, v katerega bodo morda vključili tudi ženske, "želel predvsem spodbuditi javnost k razmišljanju o resnosti vprašanja članstva oziroma nečlanstva v zvezi Nato ter opozoriti na vse morebitne posledice takšne ali drugačne odločitve". Kot je zapisal v pojasnilu, je kot primer navedel tudi eno od teoretičnih, a skrajnih možnosti popolnjevanja Slovenske vojske z ženskami. "S takšno radikalno primerjavo ob dejstvu, da so vse možnosti odprte, sem želel jasno opozoriti na posledice, v katerih se lahko znajde Slovenija," je zapisal obrambni minister.
Grizold še pojasnjuje, da je bila odločitev za članstvo v zvezi Nato v DZ s konsenzom potrjena leta 1993 in na podlagi te odločitve najvišjega zakonodajnega organa so utemeljene ter se izvajajo vse reforme obrambnega sistema s predpostavko, da si bo Slovenija nacionalno varnost zagotavljala v sistemu kolektivne obrambe. Hotel je torej opozoriti, da bi nas morebitno nečlanstvo vrnilo na čas pred letom 1993, s tem pa bi morali o vseh preostalih možnostih začeti razmišljati na novo, je še zapisano v pojasnilu.
Kje je služenje žensk obvezno?
Če bi Slovenija imela obvezno vojaščino tudi za ženske, bi bila edina v Evropi. Gre pa zato v afriški državi Benin letno v vojsko okoli 7000 nabornic, v Burmi je letno skoraj 470.000 vojakinj, na Kubi nekaj manj kot 80.000, v Izraelu pa blizu 50.000.
