'Otrokova prva izkušnja, ko se nekomu zaupa o nasilju, je zelo pomembna'

Po posnetku, ki je ob koncu minulega tedna šokiral slovensko javnost, na katerem skupina ptujskih osnovnošolcev klofuta svojega vrstnika, medtem ko mora ta klečati pred njimi in se opravičevati, je v ponedeljek po družbenih omrežjih zaokrožil še en posnetek mladoletnega izživljanja. 

Na njem naj bi bila ta ista skupina fantov in deklet, video pa naj bi nastal že lanskega decembra, ko so v enem izmed ptujskih podhodov nasilneži prav tako eden za drugim klofutali svojega vrstnika, medtem ko se je oseba, ki vse to snema, le smejala. 

Na obeh posnetkih je zaskrbljujoče to, da se žrtev ne upira, ravnatelji nekaterih šol pa ob tem opozarjajo: "Po tem, ko so posnetki zaokrožili po družbenih omrežjih, nas ni kontaktiral niti en starš otrok, ki so bili vpleteni v nasilno izživljanje nad vrstnikom."

Tatjana Pleško Zalar, ravnateljica mladinskega doma Malči Beličeve, ki se že leta ukvarja tudi z mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, je povedala, da je osupla nad krutostjo v posnetkih, a dodala, da je taka žal realnost. "Nasilja je veliko, malo se ga opazi. Se pa ga mogoče opazi bolj kot včasih in so te oblike zdaj bolj vidne javnosti," pravi. 

Bojana Kračan iz Uprave kriminalistične policije, ki je specializirana za mladoletniško kriminaliteto, je zatrdila, da tovrstne primere obravnavajo z vso resnostjo. Najprej identificirajo žrtve in storilce, zaščitijo žrtev, zbirajo obvestila in obiščejo tako šolo kot center za socialno delo. "Naše aktivnosti so predvsem usmerjene v to, da pomagamo žrtvi, pa tudi storilcem. Otroci, ki še niso dopolnili 14 let, so sicer storili protipravno dejanje, mi pa želimo ugotoviti zakaj, morda so bili v ozadju tudi sami žrtve nasilnih ravnanj," je pojasnila. 

Pleško Zalarjeva je poudarila, da morajo otroci ob vsakem dejanju – pravilnem ali nepravilnem – dobiti povratno informacijo. "Če informacija, da dejanje ni bilo v redu, dobi sporočilo, da s tem ni bilo nič narobe in lahko s takimi dejanji nadaljuje," je povedala in poudarila, da se morajo tako pedagogi kot tudi starši in celotna družba odzvati na nasilje. "Moramo biti pristojni v vzgoji, spremljati, kaj otroci delajo, in se, kadar je to potrebno, tudi aktivno vključiti," meni. 

Zakaj so mladostniki nasilni?

Zanimalo nas je, kako nasilneži pojasnjujejo svoja dejanja. Kračanova je pojasnila, da so njihovi razlogi različni. "Nekateri iščejo samouveljavitev, nekateri si želijo neke pozornosti, spet drugi pa morda živijo v nasilnem okolju in je to morda njihov življenjski slog," je razložila. 

Številni so kritični do izjav šol, da imajo v takšnih primerih zavezane roke. "Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, žal se v sodobnem času bolj nagiba k izobraževanju in se izogiba vzgajanju. V šole bi se moralo vpeljati čustveno in socialno učenje. To je tisto, kar nas dela ljudi in kompetentne za življenje, tisto, kar zmanjšuje nasilje in stiske," pravi Pleško Zalarjeva. 

Prepričana je, da ima šola tu veliko vlogo, a da bi morala svojo vlogo odigrati tudi politika in poskrbeti, da se šolski sistem ustrezno spremeni in vključi več socialno-čustvenih vsebin in morda manj podrobnosti z vidika drugih izobraževalnih vsebin. 

'Sporno vzgajanje k nasilju: Udari prvi, da ne boš tepen'

Pleško Zalarjeva je povedala še, da so večkrat priča temu, da starš otroka uči, da se obrne k nasilju. "V svoji pedagoški praksi sem imela že mnogo takšnih situacij, ko gre avtoriteta vzgojitelja proti avtoriteti starša in pedagog ne zmaga, ker je starš vedno močnejši. Ko smo slišali, da je starš naročil, naj otrok udari prvi, da ne bo on tepen. Kadar doma vzgajajo k nasilju, takrat smo pedagogi nemočni," je pojasnila.

Kračanova je izpostavila pomen pogovora o nasilju. "Če žrtev ne more sama spregovoriti, se lahko poskuša pogovoriti s prijateljem in skupaj povesta odrasli osebi. Kadar so v ozadju starši, ki imajo dovolj kompetenc, da se pogovorijo z otrokom in jim otroci zaupajo, je to bistveno lažje. Pri starših z zmanjšano kapaciteto starševskih vrednot pa je odgovornost učiteljev in drugih pomembnih oseb, ki so v življenju otroka, da odreagirajo in otroka spodbujajo k prijavi," je povedala. Kot pravi, Policija na šolah izvaja tudi delavnice in predavanja. 

Zagotovila je še, da je žrtev, če pride na Policijo in pove, kaj se ji dogaja, zaščitena. "Policija je odprta 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Vsak je pri nas dobrodošel. V primerih, ko so vključeni otroci, je prisoten tudi center za socialno delo. Otrok ima ob sebi vedno lahko osebo, ki ji zaupa. Zagotovo je naša osnovna naloga, da zaščitimo naše najmlajše in jim nudimo vso podporo in pomoč," je povedala. 

"Ne samo, da moramo otroka naučiti, da pove," je nadaljevala Pleško Zalarjeva: "Zelo pomembno je, kakšna je njegova prva izkušnja, ko je nekomu povedal za nasilje. Marsikdaj pedagogi žal ne vedo, kako ob tem ravnati. Policija ne more zaščititi otroka v šoli in zelo pomembno je, da so pedagogi dobro usposobljeni, kako ob tem ravnati." 

Delila je primer, ko se je nek pedagog odločil, da bo nasilju na vsak način naredil konec. "In kaj se je zgodilo? Posedel je vse otroke in povedal, kdo se mu je zaupal, kdo naj bi bil nasilnež, in naredil neke vrste delavnico, na kateri so se zmenili, kako bo od zdaj naprej. Ko pa je pedagog pogledal stran, so se otroci za vogalom spravili na tistega, ki je povedal. Zato je pomembno, da imamo oči in ušesa vsepovsod, da razmišljamo en korak naprej in da smo resnično sposobni zaščititi žrtev, če ne bolje, da ne pove o nasilju, ker bo nasilje še hujše," je povedala.