Razvoj Lipice?

Redno julijsko zasedanje, zadnje pred parlamentarnimi počitnicami, so poslanke in poslanci zaključili s sprejetjem novele zakona o Kobilarni Lipica, za katero je glasovalo 41, proti pa 12 poslancev.

Novela zakona prinaša dve bistveni novosti, potrebni za to, da se omogoči razvoj na tem območju. Prva je izločitev gospodarske dejavnosti iz javne službe, kar je bil največji problem dosedanjega delovanja. V skladu z novelo zakona bi se iz navedenih razlogov javni zavod Kobilarna Lipica razdelil na dve organizacijski enoti: kobilarno, ki bi opravljala javno službo, ter enoto turizem, ki bi opravljala gospodarsko dejavnost. Za izvajanje gospodarske dejavnosti bi lahko Kobilarna Lipica s soglasjem vlade ustanovila gospodarsko družbo, v kateri pa bi država ohranila nadzor.

Druga novost je načrt upravljanja, ki je enoten dokument vlade in katerega sestavni del je načrt prostorskih ureditev, ki je vsebinsko enak dosedanjim državnim lokacijskim načrtom. Načrt upravljanja tako postaja osnovni programski in razvojni dokument in je hkrati tudi podlaga za izdajanje dovoljenj za posege, vendar samo za tiste posege, ki so opredeljeni v načrtu upravljanja.

Pripravljavci predlaganih sprememb naj bi se držali izhodišča, da je treba ohraniti vse pozitivne dosežke obstoječega zakona. To so med drugim obseg zavarovanega območja in ohranitev vseh določb, ki opredeljujejo, kaj je predmet zakonskega varstva (čreda konj, pašniki, travniki kot kulturna krajina, stavbna in umetnostna dediščina).

Z zakonom se širi možnost, da v vplivnem območju država uveljavlja predkupno pravico pri prodaji zemljišč, kar bi omogočilo pridobivanje dodatnih površin za konjerejo. Prav tako širi javno službo na upravljanje z zavarovanim območjem. To v dosedanjem zakonu ni urejeno - javni zavod nima pooblastila za upravljanje z zavarovanim območjem.