'Razumniki' za osem pokrajin?

Poslanska skupina nepovezanih poslancev je za podporo predlogu osmih pokrajin skušala prepričati še preostale opozicijske poslanske skupine. Srečali so se s poslanskima skupinama SD in LDS, mnenja so izmenjali tudi s SNS. Njihovega predloga sicer ni "nihče resno zavrnil, a ga tudi nihče ni resno podprl," je povedala poslanka Cveta Zalokar Oražem (NP). Kot je povzela, so sicer vsi za manjše število pokrajin, a ko je treba to udejanjiti, podpora zvodeni. Ob tem je spomnila, da so želeli oblikovati "koalicijo 30 razumnih poslancev", kar bi zaradi potrebne dvotretjinske večine za zakon o ustanovitvi pokrajin predstavljalo nekakšen pritisk na koalicijo, da bi prišli do manjšega števila pokrajin.

Vendar so se po besedah poslanke po drugi strani pokazali zametki neke druge koalicije, ne več pri številu pokrajin, pač pa pri vsebini zakonov, ki določajo pristojnosti pokrajin, način njihovega financiranja in volitve v pokrajinah. Kot je dejala Zalokar Oražmova, so dobili dovolj trdno zagotovilo, da bodo skušale te stranke doseči bistvene spremembe pri vsebini zakonov. Če pa se to ne bo zgodilo, bodo odrekli podporo zakonu o ustanovitvi pokrajin.

Prve tri vsebinske zakone - o pokrajinah, njihovem financiranju in volitvah v pokrajinah - naj bi na seji v sredo obravnaval odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Tako SD kot LDS predlagata umik zaklonov s sredine seje. Zalokar Oražmova je še ocenila, da bodo na seji predlog za umik podprli člani vseh štirih opozicijskih poslanskih skupin, vendar glede na razmerje moči na odboru to ne bo dovolj.

Nekatera mesta so preselili

V službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko so sicer pripravili štiri variantne predloge območij bodočih pokrajin. Vse štiri različice pokrajinskega zemljevida še vedno predvidevajo 14 pokrajin, glede na izhodiščni vladni predlog pa so predlagane drugačne meje pokrajin predvsem v osrednjem delu države. Izhodiščni predlog za določitev območij, sedežev in imen bodočih pokrajin je vlada v dnevnem časopisju objavila konec maja, ko je občinske svete tudi pozvala, naj sporočijo svoja stališča. Do izteka roka v začetku avgusta je mnenje sporočilo 182 občinskih svetov (86,7 odstotka od skupno 210 občin). Štirje variantni predlogi regionalizacije so nastali na podlagi analize prispelih pripomb, pojasnjujejo v službi za lokalno samoupravo, ki je gradivo s predlogi konec minulega tedna objavila tudi na svoji spletni strani.

V vseh različicah so spremenjena imena štirih pokrajin, Podravske v Štajersko pokrajino, Spodnje Podravske pokrajine v Vzhodno Štajersko pokrajino, Savinjske v Celjsko pokrajino in Goriške v Severno Primorsko pokrajino. Prav tako se v vseh variantnih predlogih občina Ilirska Bistrica iz Notranjske seli v Primorsko pokrajino. Občini Radeče in Bistrica ob Sotli bi po vseh različicah sodili v Posavsko pokrajino, občina Logatec pa v Notranjsko pokrajino.

Različni predlogi pokrajinske razmejitve so izoblikovani predvsem za Osrednjo Slovenijo, saj so si mnenja občinskih svetov s tega območja (v povezavi z mnenji občin iz Zasavja, Dolenjske in Notranjske) tu najbolj nasprotujoča in med seboj tudi izključujoča, navaja v gradivu služba za lokalno samoupravo.

Namesto Zasavske pokrajine s 45.584 prebivalci vse štiri različice na severovzhodnem območju Osrednje Slovenije predvidevajo nastanek bistveno večje pokrajine s približno 150.000 prebivalci, delovno poimenovane Kamniško-Zasavska. Ob treh zasavskih občinah (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi) bi vanj iz prvotno predvidene Osrednjeslovenske pokrajine vključili tudi občini Kamnik in Domžale ter nekatere njune okoliške občine, pa tudi občino Litija. Po prvi različici bi ohranili Osrednjeslovensko pokrajino, zmanjšano za območje, ki bi po novem sodilo v Kamniško-Zasavsko pokrajino, ter Logatec, ki bi ga vključili v Notranjsko pokrajino. Po drugi varianti bi bila takšna Osrednjeslovenska pokrajina povečana za območje šestih občin ribniško-kočevskega območja (Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Osilnica, Kostel).

Osrednjeslovensko pokrajino bi ohranili tudi po tretjem predlogu, po katerem bi poleg Mestne občine Ljubljana obsegala še območje nekdanjih ljubljanskih občin. Občine vrhniškega in cerkniškega območja bi v tem primeru sodile v Notranjsko pokrajino, občine kočevsko-ribniškega območja pa v Dolenjsko pokrajino. Predlog Mestne občine Ljubljana, da bila bi prestolnica samostojna pokrajina, je upoštevan v četrti različici. V tem primeru bi obljubljanske občine priključili sosednjim pokrajinam. Med drugim v nobeni različici ni bil upoštevan predlog nekaterih občinskih svetov občin Zgornje Gorenjske (Jesenice, Radovljica, Žirovnica, Kranjska Gora), ki so predlagali ustanovitev samostojne pokrajine. Prav tako niso bili upoštevani predlogi za enotno Primorsko pokrajino.