Preverite, koliko sladkorja se skriva v lončku jagodnega jogurta

Inštitut za nutricionistiko je v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) in Inštitutom Jožef Stefan začel izvajati nov raziskovalni program "Inovativne rešitve za informirane odločitve: Podpora potrošnikom pri spremljanju in vrednotenju podatkov o sestavi živil kot orodje za spodbujanje zdravih izbir". 

Informacije na označbah živilih lahko potrošnike osveščajo o koristni sestavi izdelka. To je še posebej aktualno po uveljavitvi zakonodaje, ki je predpisala obvezno označevanje hranilne vrednosti na predpakiranih živilih, so zapisali na spletni strani Inštituta za nutricionistiko Nutris. 

Količina sladkorja v živilih v Sloveniji

Najpogosteje hrani dodajamo sladkor v obliki saharoze (pesni in trsni sladkor), industrija pa pogosto uporablja tudi druge oblike sladkorja, na primer glukozno-fruktozni sirup, glukoza, glukozni sirup, dekstroza, ali pa sestavine z visoko vsebnostjo sladkorja, npr. sadne sokove, koncentrate in med. Sladkor v sadnih sokovih in koncentratih je sicer naravno prisoten v sadju, vendar je zaradi obdelave sproščen v medij in zato na organizem deluje podobno kot sladkor, dodan v obliki saharoze ali fruktoze – njegova absorpcija je hitra, posledično pa sta hitra tudi dvig glukoze in inzulina v krvi. Izraz "dodani sladkorji" je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razširila v "proste sladkorje", kamor poleg dodanih sladkorjev prištevamo tudi sadne sokove, koncentrate sadnih sokov in med, je zapisano na spletni strani Prehrana.si. 

Epidemiološke študije kažejo, da uživanje dodanega oz. prostega sladkorja, še zlasti v tekoči obliki, npr. v obliki pijač z dodanim sladkorjem ali sadnih sokov, prinaša številne negativne učinke na zdravje. Zobna gniloba, inzulinska rezistenca, sladkorna bolezen tipa 2, metabolni sindrom, nealkoholna zamaščenost jeter in srčno-žilne bolezni so le nekatere kronične nenalezljive bolezni današnjega časa, ki so na tak ali drugačen način povezane tudi z uživanjem prostih sladkorjev. Številne javno-zdravstvene organizacije so zato izdale priporočila za zmanjšanje uživanja prostega sladkorja tako pri otrocih kot pri odraslih.

WHO je leta 2015 izdala priporočila, po katerih naj dnevni vnos prostega sladkorja ne bi presegal 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Dodatno priporočilo ta odstotek znižuje na manj kot 5 odstotkov, saj naj bi to prineslo še dodatne ugodne učinke na zdravje. Priporočilom WHO so sledila priporočila Ameriške zveze za srce (AHA), ki priporočajo, da se otroci do drugega leta starosti dodanim sladkorjem povsem izognejo, za otroke nad dvema letoma starosti pa zgornjo še sprejemljivo mejo postavlja na <25 g dodanih sladkorjev na dan. Podobno stališče je zavzelo tudi Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN), ki prosti sladkor odsvetuje do drugega leta otrokove starosti, kasneje pa naj ne bi presegal 5 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, so še zapisali na Prehrana.si.

Kako pomembno je branje in razumevanje informacij na živilih, pričajo podatki raziskav. ZPS je v znanstveni reviji Nutrients objavila podatke o količini sladkorja v živilih v Sloveniji. V raziskavo so vključili preko 10.000 izdelkov in med drugim izračunali povprečne količine sladkorja v različnih skupinah živil. 

"Marsikdo bi bil presenečen, da je v 100 gramih povprečne žitne ploščice kar 28 g sladkorja, v žitih za zajtrk 19 g in v sadnih jogurtih 12 g sladkorja. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, v kateri smo ovrednotili stanje na tržišču v letu 2015, zbrani podatki pa nam bodo omogočali vrednotenje, kako učinkoviti so trenutno uveljavljeni ukrepi za izboljševanje hranilne sestave živil," je povedal Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko.

Ugotovili so tudi, da imajo znotraj različnih skupin živil potrošniki na razpolago živila z bistveno ugodnejšo sestavo. Ta lahko najdejo predvsem tako, da pri nakupu uporabljajo označbe živil. Podatki o hranilni vrednosti živil so na označbah obvezni že več kot eno leto.

Preglednico s povprečno količino skupnih in prostih sladkorjev si lahko pogledate tukaj. 

Potrošniki pogosto presenečeni nad sestavinami najljubšega izdelka

Kot poudarjajo na ZPS bi morali potrošniki, ki želijo vedeti, kaj jedo, na predpakiranih izdelkih preveriti seznam sestavin in hranilno tabelo. Enostranska predstavitev izdelka "zavede" in med izbranimi izdelki pristanejo tudi takšni, ki jih ne bi izbrali, če bi prejeli celovito informacijo o izdelku.

"Lahko izpostavimo primere, ko so na sprednji strani izdelka zapisani podatki light, fitness izdelki in izdelki brez sladkorja s sladili, izdelki s sadjem, vsebuje vitamine, minerale, bogat z vlakninami, vendar šele ob prebiranju drobnega tiska na hrbtni strani izvedo, da izdelek vsebuje veliko sladkorja, maščob, morda nepotrebne aditive. Bi vas presenetil podatek, da imajo piškoti, ki jih v oglasu priporočajo za zajtrk, ali tisti z oznako light, lahko 20 gramov sladkorja v 100 gramih? Podobno količino sladkorja boste našli tudi v kosmičih ali v žitni ploščici z oznako Fitness. Tako živilo ni niti zdrav zajtrk, niti ni primerno za našo prehrano, če pazimo na težo," je izpostavila Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije. 

"Hranilna tabela in seznam sestavin vsebujeta podatke, ki so pravzaprav osebna izkaznica tega izdelka. In prav razumevanje hranilne vrednosti izdelka ter seznama sestavin v živilu, sta ključna vira informacij za pravilno odločitev za nakup," je še povedala Kremićeva. 

Eden izmed mnogih razlogov za nezdravo prehranjevanje prebivalcev je, da se v obilici ponudbe na tržišču ne znajdejo. Informacije so pogosto zapletene, zgoščene, prva stran embalaže pa je potrošniku prijazna na pogled. "To vse so razlogi, zakaj potrošniki ne zmorejo prepoznati izdelkov, s katerimi bi si lahko pripravili kakovosten in zdrav obrok. V Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 smo zato to področje izpostavili kot enega izmed tistih, na katerem moramo narediti premike v tem desetletnem obdobju. Potrošnike želimo podučiti, da sta preglednica s hranilno sestavo izdelka ter seznam sestavin v živilu ključna vira informacij za pravilno odločitev za nakup, ki pa pogosto ni enostavna," je poudarila Mojca Triler z ministrstva za zdravje.

"Zavedamo se, da je potrošniku potrebno omogočiti enostavnejšo izbiro zdravju koristnih živil, bodisi na trgovskih policah, v gostinski ponudbi ali pa v okviru ponudbe zdravih obrokov javnih zavodov, kot so vrtci, šole, bolnišnice.Velik prispevek k temu bo gotovo doprinesel tudi program Inovativne rešitve za informirane odločitve, ki ga sooblikujejo Inštitut za nutricionistiko, Zveza potrošnikov Slovenije in Inštitut Jožef Stefan," je še povedala. 

Aplikacija, v kateri bodo potrošniku informacije o izdelku predstavljene na razumljiv in preprost način

Ključni cilj projekta "Inovativne rešitve za informirane odločitve" je podpora potrošnikom pri spremljanju in vrednotenju podatkov o sestavi živil kot orodje za spodbujanje zdravih izbir. Poleg izobraževanja potrošnikov o pomembnosti prebiranja označb živil bo v okviru projekta razvita mobilna aplikacija, ki bo potrošnikom olajšala interpretacijo podatkov o hranilni sestavi živil, so zapisali na spletni strani ZPS. 

Gre za nadgradnjo aplikacije ZPS "Veš kaj ješ", ki bo javnosti predstavljena v drugi polovici letošnjega leta. Cilj aplikacije je potrošniku kadarkoli in kjerkoli ponuditi vpogled v hranilno sestavo predpakiranega živila in mu olajšati interpretacijo podatkov s pomočjo prehranskega semaforja. Uporaba bo preprosta, informacije pa razumljivo predstavljene. Kot poudarjajo predstavniki organizacij, bo uporabnik  s kamero mobilnega telefona skeniral črtno kodo živila, na mobilniku pa se mu bodo v hipu prikazali podatki o sestavi živila, obarvani v barve prehranskega semaforja. Omogočeno bo tudi shranjevanje živil v seznam, na ta način pa tudi enostavna primerjava med izbranimi živili. Vse to bo temeljilo na ogromni zbirki podatkov, s pomočjo katere bo aplikacija to omogočala.

K sodelovanju vabljeni tudi proizvajalci živil in trgovci

Ker želijo ustvarjalci aplikacije potrošnikom ponuditi čim bolj popolno bazo, vabijo k posredovanju podatkov tudi proizvajalce živil in trgovcev, saj bodo na ta način zagotovili, da bodo vsi njihovi izdelki v bazi, podatki o izdelkih pa točni.

"Na tržišču je namreč dostopnih več deset tisoč živil, neposredna uporaba tujih podatkovnih baz pa ni mogoča, saj je na našem tržišču veliko lokalno proizvedenih živil, pa tudi živila mednarodnih proizvajalcev se med državami lahko precej razlikujejo. Podatkovna baza bo združila obstoječe domače podatkovne baze, vključno z bazo Odprte platforme za klinično prehrano (OPKP), s čimer bodo pokrita vsa najbolj pogosto kupljena živila. Pri projektu dodatno sodelujemo tudi z GS1 Slovenija, kjer se sinhronizira globalni e-katalog GDSN, osnova za dodeljevanje črtnih kod. Nosilci živilske dejavnosti, ki bodo podatke o hranilni vrednosti živil delili v katalog GDSN, bodo na ta način brez dodatnega dela poskrbeli tudi za ažurnost podatkov o živilih. Za ažurnost podatkovne baze bodo lahko skrbeli tudi uporabniki mobilne aplikacije. Živila ki jih v bazi ne bo, bodo za vpis lahko namreč predlagali tudi potrošniki, proizvajalcem pa bo omogočeno urejanje podatkov za njihove izdelke," je še povedal Pravst.