Boste kaznovani, če ponoči ne boste ugasnili luči?

Namen uredbe, ki so jo pripravili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), je zaščita okolja pred škodljivimi vplivi svetlobnega onesnaženja, in sicer iz vidika varstva biodiverzitete, zdravja ljudi in naravne krajine. Svetloba ponoči namreč vpliva na bioritem ljudi, živali in rastlin, tako da spreminja in povzroča motnje spanja, prehranjevanja in razmnoževanja, so poudarili.

Kot je prvi poročal Žurnal24, uredba med drugim prinaša omejitve glede razsvetljave cest in javnih površin izven naselij ter nestanovanjskih objektov, omejuje pa tudi osvetlitev parkirišč, fasad in okolice. Iz omejitev je sicer izvzeta razsvetljava na senzor.

A čeprav se uredba osredotoča predvsem na javno razsvetljavo in osvetljavo nestanovanjskih objektov, v nekaterih delih narekuje tudi spremembe za stanovanjske stavbe, kar sicer doslej ni bilo regulirano. "Tu gre za obvezno ugašanje luči v poznem nočnem času ter za razsvetljavo za varovanje, ki je sicer urejena s posebnimi predpisi, slednje samo glede izdelave načrta razsvetljave, poročanja in uporabe svetlobe z nižjo podobno barvno temperaturo, kar ne posega v določbe posebnih predpisov".

Omejuje se tudi osvetljevanje stanovanjskih območij v poznem nočnem času, saj je prometa takrat praviloma malo, razsvetljava pa je moteča tudi za stanovalce, so dodali. Razsvetljava javnih poti in nekategoriziranih cest na stanovanjskih območjih bi morala biti tako ponoči od 22. do 5. ure izklopljena ali zmanjšana za najmanj 75 odstotkov svetlobnega toka. 

Med ukrepi za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja so navedli še, da aj bo novoletna razsvetljava stanovanjskih stavb v poznem nočnem času ugasnjena.

Razsvetljevanje fasad le z okolju prijaznimi svetilkami ali pa celo prepovedane

Pri razsvetljavi fasade gre za razsvetljavo, ki namerno osvetli zunanjo površino stavbe ali objekta v dekorativne namene, je navedeno. Če so na stavbo nameščene svetilke, ki služijo osvetljevanju površin okoli stavbe, a osvetljujejo tudi fasado stavbe, in če so takšne svetilke nameščene na višini pet metrov ali več, se tudi slednje šteje za razsvetljavo fasade.

Fasade stavb, spomenikov in gradbeno inženirskih objektov bi lahko po novem osvetljevali le z okolju prijaznimi svetilkami. "Mejna vrednost se spreminja samo v mestnih središčih, to so območja znotraj naselij s statusom mesta, na območjih, ki so hkrati tudi kulturni spomeniki, torej so kot jedro mesta ali trga določeno s predpisi, ki urejajo varovanje kulturne dediščine," je zapisano v obrazložitvi.

Fasado stavbe, spomenika ali gradbeno inženirskega objekta se sme osvetljevati samo znotraj naselja. Ker so mestna jedra načeloma namenjena gostinstvu in turizmu in so praviloma bolj osvetljena tudi zaradi izložb in objektov za oglaševanje, je svetlost okolice tam praviloma višja kot v drugih delih naselja. Ugašanje razsvetljave fasade bi bilo tako tam obvezno v poznem nočnem času (po 24. uri), izven mestnih središč pa po 22. uri.

Razsvetljava fasade izven naselja bi bila medtem prepovedana, razen če bi šlo za fasado kulturnega spomenika. A tudi za slednje bi moralo obstajati utemeljeni razlogi, prav tako bi moralo biti  predhodno pridobljeno tudi pozitivno mnenje organizacije, pristojne za varstvo kulturne dediščine. 

Podobni ukrepi veljajo tudi za objekte za oglaševanje. Slednje bi bilo namreč dovoljeno osvetljevati le iz njihove notranjosti, osvetlitev pa bi bilo treba ugašati ob 22. oz. ob 24. uri, če se objekti nahajajo v mestnih središčih. Razsvetljava ob tem ne bi smela poslabšati varnosti v cestnem prometu in se ne bi smela nameščati v varovalnem pasu cest in na dodatnem 25-metrskem pasu ob varovalnem pasu cest, če te niso osvetljene.

Kakšne so izjeme?

V uredbi, ki bo v javni obravnavi do 14. februarja, so določene tudi izjeme. Določbe uredbe se tako ne uporabljajo za emisijo svetlobe v okolje, ki nastaja zaradi občasne rabe svetilk na javnih shodih in javnih prireditvah, za katere je pridobljeno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja, v času, ki je eno uro pred in eno uro po koncu prireditve. Tu je še občasna raba svetilk, ki so del začasnih kulturno umetniških postavitev, ter aktivnosti, ki se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

In če smo že pri nesrečah, izjeme so določene tudi na promet - tako cestni kot tudi železniški in zračni. Tu gre za signalizacijo v cestnem prometu v skladu s predpisom, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah, signalizacijo v železniškem prometu v skladu s predpisom, ki ureja signalizacijo, in signalizacijo v zračnem prometu v skladu s predpisom, ki ureja letališča.

Prav tako je kot izjema določena tui novoletna razsvetljava, ki se uporablja med 20. novembrom in 15. januarjem in je praviloma izvedena s svetilkami z majhno svetilnostjo. A tudi slednjo bi bilo treba v poznem nočnem času ugasniti.

Verske ustanove sodeč po uredbi ne bi smele biti več razsvetljene celo noč, razen v primeru opravljanja verskih obredov v času verskih praznikov in v primeru kulturnih spomenikov verskega pomena. Med izjemami je še razsvetljava stavb splošnega družbenega pomena, stavb javne uprave, kulturnih spomenikov in fasad ob občinskih in državnih praznikih, za katere velja prepoved svetenja proti oknom počitku namenjenim prostorom v stanovanjskih stavbah in v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, zdravstvene ali podobne dejavnosti.

Uredba bi spremembe prinesla tudi občinam

Po novem bi morale vse občine, ne glede na svojo velikost, obvezno poročati o svetlobni energiji in porabljeni električni energiji. Prav tako bi bila obvezna tudi izdelava načrta razsvetljave za vse večje upravljavce, ne glede na vrsto objekta, načrt razsvetljave pa bi morali na ministrstvo poslati vsako peto leto.

Ministrstvo bi s tem uvedlo tudi prve meritve nove ali prenovljene razsvetljave, ki jih morajo izvesti vsi večji upravljavci razsvetljave in poročilo o meritvah priložiti načrtu razsvetljave. Ciljna vrednost letne svetlobne energije vseh svetilk razsvetljave cest in javnih površin, ki jo upravlja občina ali drugi upravljavec s pooblastilom, pa je izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini.

Strožje omejitve bi ob tem veljale tudi na naravovarstvenih območjih - nove mejne in ciljne vrednosti bi bile tako namesto v enotah za električno moč zdaj izražene s fotometričnimi enotami, kot so lumen (lm), luks (lx) in kandela (cd). V veljavo bo stopila omejitev uporabe svetilk z nevtralno in hladno podobno barvno temperaturo. Na naravovarstvenih območjih sme uporabljati samo svetilke z izredno toplo belo svetlobo 2200 kelvinov ali manj, na ostalih območjih pa toplo belo svetlobo 2700 kelvinov ali manj.

Uredba predvideva kazni za kršitelje

Obstoječo razsvetljavo, ki ne ustreza zahtevam do zdaj veljavnega predpisa glede svetenja nad vodoravnico, bo tako sodeč po uredbi treba prilagoditi vsem njenim zahtevam, in sicer najkasneje do 31. decembra 2026. Razsvetljavo, ki ustreza zahtevam do zdaj veljavnega predpisa glede svetenja nad vodoravnico, pa bi bilo treba prilagoditi določbam uredbe ob izteku življenjske dobe razsvetljave oziroma najkasneje do 31. decembra 2045. Obvezno ugašanje v poznem nočnem času pa bi morali urediti najkasneje do 31. decembra 2027.

Kršiteljem bi sicer grozile globe od 40 evrov za fizične osebe do tudi 40.000 evrov za upravljavca razsvetlitve. Kaj točno pravi uredba?

Z globo od 4000 do 40.000 evrov bi se po predlogu za prekršek kaznovalo upravljavca razsvetljave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Z globo od 1200 do 4100 evrov pa bi se za prekršek lahko kaznovalo tudi odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika.

Fizične osebe bi bile medtem kaznovane z globo od 40 do 1200 evrov, če bi za zunanjo razsvetljavo uporabljale svetilke, ki svetijo nad vodoravnico in njihova podobna barvna temperatura ne presega 2700 kelvinov.

Nadzor nad spoštovanjem določil uredbe bo opravljal okoljski inšpektorat.