Razstrupljanje odnosov s Hrvaško?

Najbolj vplivni slovenski pravniki so bili dokaj enotnega mnenja, da arbitražni sporazum v trenutni obliki ni ustrezen. Za Mira Cerarja predstavlja večje tveganje za Slovenijo kot za Hrvaško. Zanj je tudi vprašljivo, ali bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem. Še bolj kritičen je bil France Bučar, saj sta po njegovem mnenju točki a in b 3. člena zapisani tako, da je vanju vnaprej vgrajena odločitev v našo škodo. Tudi Marko Pavliha je izpostavil nekaj pomanjkljivosti, predvsem določitev o začetku delovanja arbitražnega sodišča po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe Hrvaške z Evropsko unijo. Dodal je še, da bi bilo ''pravno spodobno, da se sporazum sprejema s kvalificirano večino''.

V nasprotju z njimi je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal izpostavila, da je vlada s sporazumom sprejela odgovornost, da reši pereč problem meje med Slovenijo in Hrvaško in da je s tem ''naredila ogromen korak naprej pri vprašanju, ki zastruplja odnose med državama. Za Slovenijo so namreč dobri odnosi s sosedo ključnega pomena, saj to med drugim pozitivno vpliva na gospodarsko sodelovanje med državama.'' Pozitivno je ocenila še odločitev o odstranitvi vseh določil, ki prejudicirajo mejo.

Cerar, Bučar in Pavliha so kritično ocenili tudi posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu. Zdi se jim neodgovorno, da vlada razpisuje referendum o tako zahtevni in zapleteni temi ter prelaga odgovornost na državljane. Menijo, da ni smiseln, saj referendumska odločitev ne more vplivati na vsebino sporazuma. Zato ga razumejo kot politični manever in kot nepotreben finančni strošek. Ministrica Kresalova je oporekala, ''ker želi vlada izvedeti mnenje državljanov, s čimer kaže svojo korektnost''.