Razstava je v znamenju 450. obletnice izdaje Moskovskih zapiskov, v katerih je Žiga Herberstein, habsburški diplomat in visok državni uradnik in pisatelj, tako Evropejcem kot samim Rusom odkril precej neznana ruska mesta. Pomen njegovega dela potruje tudi dejstvo, da so do konca 16. stoletja pripravili 20 ponatisov Moskovskih zapiskov v različnih jezikih. Prva izdaja, ki jo je jezikovno izpilil Herbersteinov prijatelj Luka iz Dobrepolja, slovenski humanist, profesor retorike in poetike na Dunaju, je izšla leta 1549 v latinskem jeziku. Edini slovenski prevod je leta 1951 pripravil Modest Godina.
Žiga (Sigismund) Heberstein je bil v Vipavi rojen nemški plemič, ki ga je poleg drugih lastnosti odlikovalo tudi dobro znanje slovenščine. V svoji tedanji diplomatski karieri je opravil kar 69 diplomatskih misij. V Moskvi se je mudil dvakrat, kjer naj bi v imenu Habsburžanov dosegel mir med Rusijo in Poljsko. Herberstein je po besedah direktorja Arhiva Slovenije Vladimirja Žumra še danes lahko vzornik za slovenske diplomate.
Poleg šestih najstarejših izdaj Moskovskih zapiskov, še danes enega od najpomembnejših virov za zgodovino Rusije v 16. stoletju, si bodo obiskovalci na razstavi, delu štirih soavtorjev: Vladimirja Kološa in Andreja Nareda iz Arhiva Slovenije in Vladimirja Tjunjejeva ter Svetlane Romanove Dolgove iz Rusije, lahko ogledali tudi njegova avtobiografska dela in dokumente, ki poskušajo predstaviti slovenske dežele v času Žige Herbersteina.
Ob razstavi je izšel obsežen katalog s prispevki o Žigi Herbersteinu in Moskovskih zapiskih, o vlogi Herbersteina in Moskovskih zapiskov za Rusijo, o Rusiji v času Žige Herbesteina ter o 16. stoletju in Slovencih. Ob koncu sta dodana še kataloga razstavljenih dokumentov in objavljenih fotografij dokumentov.
Omenjena razstava bo od oktobra na ogled v Moskvi, kjer bo moč videti ruske izvirnike in slovenske reprodukcije.
