Razsodba v prid Sloveniji

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji. Kot je pojasnilo razsodbi, ne obstaja podlaga za nadaljnjo obravnavo, saj so bile dvema tožnikoma že v celoti povrnjene njune devizne hranilne vloge, tretja tožnica pa še lahko sproži postopek na Hrvaškem.

Dediči tožnice lahko pravico uveljavljajo doma

V primeru "Kovačič in drugi proti Sloveniji" so trije varčevalci podružnice LB Zagreb tožili Slovenijo zaradi kršitve pravice do premoženja in zaradi diskriminacije na podlagi narodnosti, ker niso imeli možnosti dvigniti svojih deviznih prihrankov z obrestmi. Tožbe so vložili leta 1998, sodišče pa jih je nato združilo leta 2001.

Sodišče v Strasbourgu je soglasno zavrglo tožbo, saj so bile Marjanu Mrkonjiću in zdaj že pokojnemu Ivu Kovačiću v celoti izplačane njune devizne hranilne vloge, kar po presoji sodišča pomeni, da je bilo v njunem primeru vprašanje rešeno. Glede stroškov nobeden od njiju v določenem roku ni podal zahtev, zato jih sodišče tudi ni dosodilo.

Glede Dolores Golubović, ki je tako kot Kovačić umrla leta 2004, sodišče ugotavlja, da zaradi nepojasnjenih razlogov na hrvaških sodiščih ne sama ne njeni dediči niso sprožili postopka, "čeprav bi bili pri tem verjetno uspešni". Tako lahko njeni dediči še vedno sprožijo postopke na hrvaških sodiščih.

Varčevalci so pred sodiščem v Strasbourgu tako kot vlada v Zagrebu zagovarjali stališče, da mora za izplačilo deviznih vlog poskrbeti Slovenija kot država, kjer je imela nekdanja LB sedež, saj da gre za zasebnopravni odnos varčevalca in banke.

Odločitev sodišča je pomembna za kakih 130.000 hrvaških varčevalcev, ki zahtevajo 150 milijonov deviznih prihrankov s pripadajočimi obrestmi, saj bi se v primeru pozitivne razsodbe verjetno v večjem številu obrnili na Strasbourg.

Zagreb: Razsodba ne rešuje osnovnega vprašanja

Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice "ne rešuje osnovnega vprašanja, zaradi katerega je tudi bil sprožen postopek, torej tega, ali je Slovenija z ukrepi in ravnanji za zaščito premoženja Ljubljanske banke kršila človekove pravice varčevalcev", je v prvem odzivu Zagreba menila pomočnica hrvaške ministrice za pravosodje Štefica Stražnik.

Stražnikova, ki je zastopala hrvaško vlado v primeru pred sodiščem v Strasbourgu, je v sporočilu za javnost tudi poudarila, da bo Hrvaška preučila možnost pritožbe na veliki senat sodišča v Strasbourgu kot tudi o sodelovanju v postopkih drugih varčevalcev pred sodiščem v Strasbourgu.

Odvetnik varčevalcev napovedal pritožbo

Milivoj Žugić, odvetnik dveh od treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu, ki so tožili Slovenijo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, je napovedal, da se namerava pritožiti na današnjo razsodbo sodišča, ki je zavrglo tožbo. "Odločitev je procesna, Slovenija ni zmagala in tudi mi nismo," je poudaril. Kot je pojasnil, sodišče namreč ni odločalo o vsebini. Zato se bo pritožil na veliki senat sodišča, za kar ima tri mesece časa. "To je razsodba sedemčlanskega senata, videli bomo, kaj bo o celi zgodbi rekel veliki senat," je dejal Žugić.

Po oceni Žugića se Slovenija ne bi smela veseliti. "Dobila je določen time-out," ki pa bi ga morala izkoristiti za to, da razveljavi omenjeni ustavni zakon, ki naj bi bil po Žugićevem mnenju diskriminatoren.

Gre za dopolnilo ustavnega zakona, s katerim je Slovenija ustanovila Novo Ljubljansko banko, na katero se je preneslo vse poslovanje LB ter premoženje na računih doma in v tujini. Obveznosti do tujih bank upnic in Narodne banke Jugoslavije ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ so ostale stari Ljubljanski banki.

Po oceni Žugiča se bo na sodišče v Strasbourgu obrnilo še več kot tisoč varčevalcev in da se bo torej moralo sodišče neizbežno izreči tudi o vsebini (meritumu). Dejal pa je tudi, da so na sodišču že vložene tožbe drugih varčevalcev nekdanje LB, o številkah pa ni govoril.

Potrditev slovenskih argumentov

Po objavi razsodbe so iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše sporočili, da odločitev razumejo kot potrditev slovenskih argumentov. Ob tem so izrazili upanje, da bo "odločitev strasbourškega sodišča prispevala k hitrejšemu reševanju problema varčevalcev LB in da bomo to priložnost uporabili kot spodbudo za pozitivne premike".

Kot so poudarili, Slovenija vseskozi zagovarja stališče, da je vprašanje prevzema jamstva federacije za devizne hranilne vloge občanov treba reševati v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ, saj je bila slednja tista, ki je jamčila zanje. Slovenija je ob razpadu nekdanje skupne države na podlagi teritorialnega načela prevzela jamstva za devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije. "Enako ravnanje pričakujemo tudi s strani Hrvaške," so zapisali.

Rupel: Sodba potrditev pravilnosti slovenske politike

Sodba sodišča v Strasbourgu je potrditev pravilnosti slovenske politike v tem primeru, je ocenil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo ta odločitev pripomogla k temu, da se bosta Slovenija in Hrvaška zdaj posvetili reševanju drugih vprašanj, primer hrvaških varčevalcev LB pa se bo reševal v okviru nasledstva.

Kot je dejal minister, je "Slovenija vseskozi vztrajala, da gre za vprašanje nasledstva", kar rešuje dunajski sporazum o nasledstvu po nekdanji SFRJ, ki ga je podpisala tudi Hrvaška. "Zadovoljni smo, da se je izkazalo, da imamo prav," je še dejal Rupel. Ob tem je dodal, da je bila sodba sodišča v Strasbourgu pričakovana, "kajti ko ne bi pričakovali pozitivnega razpleta, se seveda ne bi mogli tako energično in intenzivno zavzemati za tovrstno politiko".

Devize so poniknile

Komercialne banke v nekdanji SFR Jugoslaviji so morale v skladu z zakonodajo pošiljati devize v Beograd na sedež tedanje Narodne banke Jugoslavije. Ta je devize "vrnila" komercialnim bankam s konverzijo v jugoslovanske dinarje, ki jih je tiskala v lastni tiskarni, hkrati pa naj bi jamčila za devizne hranilne vloge varčevalcev, kar pa se ob izjemno visoki inflaciji in političnem razpadu Jugoslavije ni zgodilo.

Še več, po večkratnih "vdorih" v jugoslovanski monetarni sistem, ki so ga preko Narodne banke Srbije konec osemdesetih let prejšnjega stoletja usmerjali privrženci nekdanjega režima Slobodana Miloševića, obstaja sum, da so dobršen delež deviznih prihrankov jugoslovanskih varčevalcev porabili prav v Srbiji.