Razsipna Študentska organizacija: izleta v Gardaland ter Banjaluko

Radio Študent (RŠ) je pred več kot letom dni od Študentske organizacije v Ljubljani (ŠOU) zahteval dokumente o porabi študentskih milijonov. V začetku junija so po več pozivih, tudi s strani inšpekcije, pridobili manjši del dokumentov, ki so jih posredovali tudi našemu uredništvu. Gre sicer le za del dokumentov o porabi denarja, iz katerih pa še vedno ni razvidno, komu vse je ŠOU denar nakazal, opozarjajo na RŠ. Podatki, ki jih razkrivajo, pa potrjujejo navedbe radia o razsipnosti Študentske organizacije.

"Iz javno objavljenega finančnega načrta ŠOU v Ljubljani za leto 2022 na primer lahko razberemo, da je predsedstvu dodeljenih 236 tisoč evrov. A kako člani predsedstva ta denar dejansko porabijo? Ker ŠOU v Ljubljani teh podatkov javno ne objavlja, novinarke in novinarji Radia Študent informacije o končni porabi študentskih sredstev poskušamo pridobivati z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja," opozarjajo.

Ob tem so na novinarski konferenci znova opozorili, da bi moral ŠOU po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja o njihovi zahtevi odločiti do 13. junija 2022, vendar pa na dokumente še vedno čakajo. Po besedah RŠ je na nepravilno voden postopek ŠOU v Ljubljani že pred tem opozorila tudi upravna inšpekcija, ki je direktorju ljubljanske študentske organizacije Andreju Klasincu decembra lani izdala globo. Kot odgovorna oseba jim namreč v zakonsko določenem roku ni posredoval zahtevanih informacij javnega značaja. RŠ je tako na konferenci znova poudaril, da Klasinc raje plačuje globe, kot da bi razkril poslovanje ŠOU.

Več tisočakov za taksije in telefoniranje, za pravno svetovanje pa več 10 tisoč

Po skoraj letu dni trajajočih procesih in zahtevah so sedaj na radiu pridobili del dokumentov, iz katerih je razvidno, da je predsedstvo leta 2019 za prevoze s taksiji namenilo 10.365,50 evra, od tega so jih dobrih 10 tisočakov plačali Taksi Rondoju.

Pri RŠ so izpostavili tudi, da je ŠOU v Ljubljani v letu 2020 za pravno svetovanje Odvetniške družbe Grešak odštel 72.875,22 evra.

Za stroške telefonov predsedstva so leta 2020 plačali 9.097,56 evra, iz postavke za predsedstvo pa so plačali tudi izlet v Banjaluko. Znesek pa: 450 evrov za prehrano in nočitve, štirim različnim osebam so nato skupaj nakazali še 970 evrov za povračilo kilometrine iz Ljubljane v Banjaluko in nazaj.

V dokumentih je pod stroškovnim mestom ŠOU Tabori 23. maja 2019 naveden tudi izlet v Gardaland. Turistični agenciji TraveLover so za prevoz plačali točno štiri tisoč evrov, za organizacijo pa še dodatnih 270 evrov. Pod stroškovnim mestom Športni turnirji je za izlet agenciji za prevoz nakazanih še dodatnih 2660 evrov, pod stroškovnim mestom Projekti – recepcija pa so tej isti turistični agenciji za organizacijo plačali še 2000 evrov. Datum se torej ujema z datumom izleta v Gardaland. 

Na spletni strani ŠOU je medtem še vedno vidna prijavnica za izlet 23. maja 2019 v Gardaland. Za 35 evrov so tako ponujali obisk "največjega zabaviščnega parka v Italiji", v ceno pa je bil vključen prevoz s turističnim avtobusom, celodnevna vstopnica, cestnine, organizacija izleta, spremljevalec izleta in osnovno nezgodno zavarovanje.

Tradicionalni izleti v Gardaland v sklopu organizacije ŠOU v Ljubljani se sicer izvajajo že več let. Kot je Radio Študent poročal lani, je turistično agencijo TraveLover, ki se je ŠOU v Ljubljani poslužuje pri organizaciji številnih potovanj, leta 2017 ustanovil nekdanji študentski poslanec Marko Anderlič, ki je bil v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani izvoljen leta 2014. Vse od leta 2017 je agencija od Študentske organizacije po podatkih Erarja prejela 198.438 evrov. V tem času je sicer prejel 372.615 evrov.

Kritični tudi do nove sestave študentskega zbora

"Z onemogočanjem našega poročanja o porabi javnih sredstev nadaljujejo tudi v novi sestavi študentskega zbora, ki se je konstituirala po volitvah oktobra lani," so izpostavili na RŠ, kjer pojasnjujejo, da predsedstvo ŠOU v Ljubljani tudi v aktualnem mandatu tako kot že več kot desetletje sestavljajo predstavniki študentskih skupin Povezani in Modro za študente. "Nanje zdaj tudi javno naslavljamo zahtevo za takojšen in poln vpogled v dokumente ŠOU v Ljubljani, za katere smo z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zaprosili pred več kot 414 dnevi," pravijo.

"Od predsednika študentske organizacije Klemna Petka in direktorja ŠOU v Ljubljani Andreja Klasinca pričakujemo, da v prihodnje tako novinarkam in novinarjem kot tudi vsem zainteresiranim študentkam in študentom ažurno ter znotraj zakonsko določenih rokov posredujeta informacije javnega značaja, iz katerih bodo razvidni podatki o delovanju ljubljanske študentske organizacije v tekočem mandatu," pišejo v sporočilu za javnost. 

Čeprav morajo zavezanci po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja o prejetih zahtevah odločiti v 20 delovnih dneh, ŠOU v Ljubljani o naši zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odloča že 286 delovnih dni, so sporočili iz Radia Študent. 

ŠOU v Ljubljani o 'zamudah' pri posredovanju dokumentacije, porabe denarja še ne komentirajo

Po več poskusih pridobitve komentarja glede navedb Radia Študent ter odgovorov na vprašanja o porabi denarja v Študentski organizaciji, so se v ŠOU v Ljubljani le odzvali. A za zdaj komentirajo le "zamude" pri posredovanju zahtevane dokumentacije. Trdijo namreč, da se na vsa vprašanja skušajo odzvati v roku, a da so v določenih tednih prejeli tudi 30 ali več novinarskih vprašanj s strani istega medija, kar razumejo kot načrtno obremenjevanje sodelavcev njihove organizacije.

"Ne glede na to, pa so ti po najboljših možnostih pravočasno posredovali odgovore," pravijo in navajajo, da je njihova PR služba sestavljena iz študentk in študentov. "Domneve", da s prosilci niso delili dokumentacije o poslovanju Študentske organizacije v Ljubljani, pa so označili za zmotne. "Do tovrstnih primerov prihaja le, kadar posamezniki očitno zlorabijo svojo pravico do dostopa do informacij javnega značaja in zahtevajo nerazumne količine dokumentacije, ki je naši sodelavci ne morejo pravočasno procesirati," upravičujejo.

Prav takšna situacija pa da se je zgodila  v primeru, ki ga izpostavlja RŠ."V tovrstnih primerih na prosilce naslovimo prošnjo, da svoj zahtevek omejijo oziroma jih povabimo na ogled dokumentacije v živo," pravijo.

Pravijo, da bodo v zakonsko določenem času odgovorili tudi na ostala zastavljena vprašanja. Odgovore bomo objavili, ko jih dobimo.

Društvo novinarjev Slovenije: Zavračanje posredovanja informacij je nelegitimno, nelegalno

"Ne glede na to, da ŠOU v Ljubljani kot pravna oseba javnega prava ni popolnoma tipičen zavezanec po ZDIJZ, in ne glede na to, da se vse informacije, ki so jih novinarji Radia Študent zahtevali v preteklih letih, morda ne nanašajo na porabo javnega denarja in torej niso prosto dostopne, je sistematično zavračanje posredovanja informacij nelegitimno, nelegalno in pomeni onemogočanje novinarskega dela, s tem pa tudi nadzora javnosti nad delovanjem organizacije," so glede dogajanja kritični tudi v Društvu novinarjev Slovenije. 

Po njihovo je problematično tudi to, da ŠOU ne odgovarja niti na novinarska vprašanja po Zakonu o medijih niti na zahteve po posredovanju informacij po ZDIJZ. "Poleg tega ne spoštuje postopka, torej ne poda niti odgovora na novinarsko vprašanje oziroma zavrnilne odločbe, prav tako ne omogoči delnega dostopa, če meni, da so zahteve medija le delno upravičene."

Generalna sekretarka DNS Špela Stare je dejala, da je sistematično zavračanje posredovanja informacij ŠOU v Ljubljani nelegitimno, nelegalno in da pomeni onemogočanje novinarskega dela, s tem pa tudi nadzora javnosti nad delovanjem študentske organizacije. Meni, da je njihovo ravnanje toliko bolj problematično, ker ne odgovarja niti na novinarska vprašanja po zakonu o medijih niti na zahteve po posredovanju informacij po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. "Ob tem pa prav tako ne spoštuje niti postopka, torej ne poda niti odgovora na novinarsko vprašanje oziroma zavrnilne odločbe," je dejala na novinarski konferenci.

Mojca Zabukovec iz Sindikata novinarjev Slovenije pa je dejala: "Kar danes počnejo sodelavke in sodelavci Radia Študent, je pot v pravo smer." Ob tem je dodala, da bo treba premisliti, kako Radiu Študent zagotoviti nemoteno delovanje.