Razrešen direktor zavoda za blagovne rezerve, vlada določila vršilca dolžnosti

Vlada je izdala odločbo o razrešitvi Tomija Rumpfa s položaja direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, in sicer po 1. alineji prvega odstavka 38. člena Zakona o zavodih, saj je direktor 11. novembra podal odstopno izjavo in s tem zahtevo za razrešitev.

Ker Zakon o javnih gospodarskih službah in Zakon o blagovnih rezervah ne navajata razlogov za razrešitev direktorja, se je vlada v konkretnem primeru ravnala skladno z veljavnim Zakonom o zavodih, ki v 38. členu določa, da je direktor lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan.

Direktorju zavoda je torej mandat zaradi razrešitve prenehal veljati s 15. novembrom, vlada pa je morala v vmesnem času zaradi zagotovitve nemotenega delovanja zavoda imenovati vršilca dolžnosti. Za to mesto je imenovala Andreja Kužnerja, ki je svoj mandat nastopil s 16. novembrom. Funkcijo vršilca dolžnosti lahko opravlja do imenovanja novega direktorja, vendar največ leto dni oziroma najdlje do 15. novembra 2022.

Številne afere glede nabave zaščitne opreme

Vlada je sicer Rumpfa za direktorja zavoda za blagovne rezerve aprila letos imenovala za obdobje štirih let, pred tem je bil po odstopu Antona Zakrajška vršilec dolžnosti. Poleg njega se je na razpis prijavil še žvižgač Ivan Gale, ki je prvi opozoril na številne nepravilnosti glede nabave zaščitne opreme. Natečajna komisija je oba ocenila kot primerna kandidata, pretehtale pa so Rumpfove vodstvene izkušnje, ki jih Gale ni imel. Rumpf je bil tudi nekdanji direktor Kobilarne Lipica.

Zavod za blagovne rezerve so v času koronavirusa zaradi številnih očitanih nepravilnosti obiskali kriminalisti. Država je na primer plačala 860.000 evrov za dober milijon kosov papirnatih mask dvema podjetjema. Korez Sorting, eno od dveh podjetij, je, kot smo že poročali, v lasti Franca Koreza, njegova soproga pa je ena od šestih obtoženih za različna kazniva dejanja - med drugim za hekerski napad na informacijski sistem Luke Koper in poskus vloma v informacijska sistema družb Simbio in Celjski sejem novembra 2011. 

Odmeval je tudi primer, ko je za maske iz prtičkov, ki so jih od Uprave za zaščito in reševanje prejele nekatere slovenske občine, država odštela 860 tisoč evrov, kar je od 76 do 80 centov na masko. Številni župani so jih ogorčeni poslali nazaj, odgovornosti pa niso želeli sprejeti ne na Zavodu RS za blagovne rezerve ne na Upravi RS za zaščito in reševanje. Za te iste maske, ki jih je država drago plačala oziroma je s podjetjema, ki jih izdelujeta, zavod za blagovne rezerve sklenil pogodbi (zavod sicer sodi pod okrilje gospodarskega ministrstva), so v nekem drugem podjetju uvedli inšpekcijski nadzor tržnega inšpektorata, ki prav tako sodi pod gospodarsko ministrstvo.

Žvižgač Gale je bil odpuščen, sklenil je poravnavo v višini 55.000 evrov bruto

Ivan Gale je pravnik, ki je brez zadržkov nacionalni televiziji povedal vse, kar je vedel o dogajanju na Zavodu za blagovne rezerve, kjer so bili zadolženi za nakup zdravstvene in zaščitne opreme za pandemijo. Zaradi njegovega položaja namestnika direktorja so mu očitali soodgovornost za morebitne nepravilnosti, na katere je opozarjal. 

Podporniki vlade so ga označili za skesanca, za druge pa ni dvoma: kot žvižgač je odkril eno največjih afer pri nas, kjer je marsikdo z besedami domoljubja in pomoči poskušal urejati posle za svoje bližnje ali strankarske prijatelje.

Septembra 2020 je nato Gale dobil dobil odpoved delovnega razmerja zaradi očitanih ponareditev listine. Ker je bila odpoved izredna, ni bil opravičen do nobenega odpovednega roka, odpravnine ali nadomestila za brezposelnost. Gale je zadevo peljal na sodišče, kjer se je maja letos z Zavodom za blagovne rezerve poravnal, prejel pa je okoli 55.000 evrov bruto.