Razprodaje se bodo začele 3. januarja

Zimska sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve se bo skladno s pravili začela prvi delovni ponedeljek v januarju. To bo prihodnje leto torej 3. januarja. Trajale pa bodo lahko do 60 dni, kot je prav tako določeno s pravili, so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije GZS.

Ob tem pa v GZS opozarjajo tudi na druga pravila, ki veljajo za razprodaje. Tako mora objava o uvedbi razprodaje vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja razprodaje.

Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Pomembno je, da trgovci pred uvedbo popusta ali razprodaje ne dvignejo cen izdelkov in jih nato znižajo z namenom višjega odstotka znižanja, ki privablja kupce, saj gre v tem primeru za navidezna znižanja oziroma za navidezno razprodajo, opozarjajo na GZS.

Zavajujoče informacije

Zakon tudi določa poslovno prakso, ki se šteje za zavajajočo (zavajajoče dejanje), med drugim tudi, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika.

Gre predvsem za možno zavajanje potrošnika glede cene, načina izračunavanja cene in določene cenovne prednosti.

Menjava blaga, kupljenega na razprodaji

Razlikovati je treba pravice potrošnika pri uveljavljanju stvarne napake na izdelku in zahteve potrošnika pri zamenjavi oziroma vračilu izdelka, ki potrošniku ni všeč ali si je premislil, pa blago oziroma izdelek nima nikakršne stvarne napake. Pravic potrošnikov iz naslova stvarne napake ni mogoče omejevati in seveda veljajo tudi v času razprodaj oziroma pri blagu, ki je bilo kupljeno v času razprodaje.

Primeri, ko si je potrošnik premislil in želi vrniti izdelek, ki nimajo napake (razlog za vrnitev je subjektivne narave, npr. potrošnik si je premislil), pa zakonsko niso posebej urejeni (izjema so pogodbe, ki so sklenjene na daljavo, in pogodbe, sklenjene izven poslovnih prostorov), zato so stvar poslovne odločitve posameznega trgovca in so stvar tudi njegovega konkurenčnega pristopa do potrošnikov. Trgovec se tako lahko v tem primeru sam odloči, ali bo blago vzel nazaj ali ne.