Razprodaja Krasa tujcem?

Seja odborov DZ za notranjo politiko in za zadeve EU o spremembah strukture lastništva nepremičnin in posesti na obmejnem območju z Italijo in na slovenskem Krasu v korist tujih državljanov je bila danes prekinjena. Nadaljevali jo bodo predvidoma 15. aprila, ko bodo znane ugotovitve skupine, ki preučuje možnosti za uvedbo zaščitnih ukrepov.

Nujno sejo odborov so zahtevali v SLS, kjer se zavzemajo, da bi opravili temeljito razpravo o dejstvih, na katera opozarjajo prebivalci in civilne iniciative na obmejnih in kraških območjih ter se jasno opredelili do problema in prihodnjih ukrepov. Civilni iniciativi Kras in Za Primorsko sta namreč konec januarja na vlado naslovili pobudo, naj pri Evropski komisiji še pred iztekom roka 1. maja sproži postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin.

Pojasnili sta, da so cene nepremičnin na Krasu zaradi povpraševanja predvsem italijanskih kupcev narasle tudi za sedemkrat, zato si domačini ne morejo več privoščiti nakupa zemljišč. Obenem sta opozorili tudi na tiho strategijo poitaljančevanja obmejnega območja.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je na današnji seji pojasnil, da medresorska skupina, ki preučuje možnosti za uvedbo zaščitnih ukrepov, še vedno preverja realno stanje na nepremičninskem trgu na omenjenih območjih. "Skupina mora pogledati, kaj lahko naredimo v Sloveniji, brez da bi za soglasje zaprosili Bruselj, in ali lahko aktiviramo Evropsko komisijo, ki odloča o tem, ali dovoli uporabo zaščitne klavzule ali ne," je poudaril Zalar.

Medresorska skupina naj bi ugotovitve pristojnim ministrom predstavila prihodnji teden, vlada pa naj bi to poročilo obravnavala 14. aprila. Člani obeh odborov so zato sklenili prekiniti današnjo sejo in jo nadaljevati po predstavitvi omenjenih ugotovitev in po obravnavi teh ugotovitev na vladi. Odbora naj bi se tako ponovno sestala 15. aprila.

"Vlada se bo morala dokončno odločiti o katerim koli ukrepu, kar bo predvidoma storila čez 14 dni. Imamo jasen načrt, kaj moramo ugotoviti, do kdaj in kdaj mora vlada sprejeti dokončno odločitev," je poudaril Zalar.

Medresorska skupina je delo prvenstveno usmerila na območje upravnih enot Tolmin, Nova Gorica, Izola, Piran, Ajdovščina. Kot je pojasnil Zalar, podatki skupine odkrivajo, da je bil trend porasta pridobivanja lastninske pravice do nepremičnin na omenjenih območjih s strani italijanskih državljanov (ali z nakupom ali z dedovanjem) v porastu do leta 2007, kasneje pa se je nižal. "Ti podatki omogočajo oceno, ali je prišlo do resnih težav v nepremičninskem sektorju, ki bi lahko poslabšale gospodarsko situacijo na določenem območju," je dodal Zalar in pojasnil, da ko govorimo o tujcih, se največ britanskih državljanov se pojavlja kot lastnikov na območju Nove Gorice, italijanskih pa na območju Sežane.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je izpostavil, da za reševanje tovrstnih težav lahko veliko storijo že lokalne skupnosti same. "Prostorsko načrtovanje je instrument zagotavljanja javne koristi in ne zasebnih koristi," je izpostavil in dodal, da imajo občine Sežana, Miren-Kostanjevica, Hrpelje-Kozina in Komen občinske prostorske načrte še v fazi osnutka, medtem ko občina Divača ni niti začela postopka priprave.

Obenem je spomnil, da zakon o urejanja prostora določa, da lahko občina sprejme občinski odlok o predkupni pravici na določenem območju.

Akademik Ciril Zlobec pogreša daljnosežne nacionalne odločitve o tej problematiki, znanstveni svetnik Marjan Ravbar pa meni, da je izvirni greh v (ne)učinkovitem regionalnem prostorskem planiranju.