Zelena luč za zamrznitev plač v javnem sektorju

Poslanci so končali več ur trajajočo razpravo o spremembah plačnega zakona. Z 41 glasovi za in 22 proti so sprejeli spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki spreminjajo kvorum za veljavnost aneksov h kolektivni pogodbi za javni sektor.

Sindikalist Janez Posedi je ob tem napovedal zbiranje podpisov za referendum. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs mu odgovarja: v tem primeru bomo sprejeli interventni zakon.

Kaj prinašajo spremembe?

Po sedanji ureditvi bi aneks morala podpisati večina, torej vsaj 15 od 29 reprezentativnih sindikatov, a jih je podpise prispevalo le šest. Po danes spremenjenem zakonu pa bo možno veljavnost ugotavljati tudi po kriteriju članstva oziroma bo aneks lahko veljal tudi, če ga bo podpisalo manjše število sindikatov, ki pa zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti.

Po tem kriteriju bi za veljavnost aneksa zadoščali podpisi tistih šestih sindikatov, ki so ga že sedaj podpisali. Gre za pet od šestih reprezentativnih sindikatov Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) in Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Vir), torej eden od 22 reprezentativnih sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi.

Z aneksom bi med drugim zamaknili odpravo plačnih nesorazmerij v čas, ko bo v Sloveniji vsaj 3-odstotna gospodarska rast. Če aneksa do 1. oktobra ne bi bilo mogoče uveljaviti, pa bi morala vlada izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij. Vsaka od še preostalih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij bi po vladnih izračunih pomenila dodatnih 100 milijonov evrov.

'Blagajna je prazna, ne gre več!'

Spremembe so sicer podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, medtem ko so v opozicijskih nasprotovali in opozarjali na nedokončan socialni dialog. Da se bo ta nadaljeval, pričakujejo tudi v koaliciji.

SDS je k predlogu vložila dve dopolnili, s katerima so želeli med drugim iz predloga črtati določilo, ki prilagaja kvorum za spremembo kolektivne pogodbe sindikatom, s katerimi se je vlada dogovorila. Menili so namreč, da je vlada nedopustno posegla v kolektivno pogodbo ter vzpostavila nevaren precedens. Poslanec Vinko Gorenak vladi očita, da je z zakonom umorila socialni dialog ter da se spreneveda, ko na državni zbor predlaga neko odločitev, da bi "ostala lepa". Rešitev vidi v tem, da bi vlada prišla pred sindikate in javnost ter rekla: "Blagajna je prazna, ne gre več."

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je očitke zavrnila in poudarila, da se je vlada s tistimi sindikati, ki so socialni dialog resno jemali, trdo pogajala. Neformalno so se sestajali tudi z drugimi sindikati ter popuščali "do skrajnih možnosti". Po njenem mnenju bi bilo tudi krivično, da glasov javnih uslužbencev, ki so razumeli, da mora javni sektor deliti usodo z realnim sektorjem, ne bi upoštevali.

Predsednik vlade Borut Pahor je sicer že ob začetku seje poudaril, da gre pri začasni zamrznitvi plač v javnem sektorju za pravičen ukrep, s katerim bodo javni uslužbenci delili breme krize z realnim sektorjem.

Referendum?

Vodja pogajalske skupine 22 sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je v TV Odmevih, takoj po koncu seje, že napovedal začetek zbiranja podpisov za referendum. Če se bo to zgodilo, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs napoveduje interventni zakon.

Začetek zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum bo po Posedijevih besedah pomenil, da bo postopek zavrl uveljavitev sprememb zakona in da bo septembra prišlo do uveljavitve tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Za začetek postopka morajo sindikati zbrati 2500 podpisov, kar po Posedijevih besedah načrtujejo, da jim bo uspelo v dveh do treh urah, nato pa bodo začeli z zbiranjem 40.000 podpisov.

Pavlinič Krebsova je napovedala, da bo v tem primeru vlada sprejela interventni zakon.

Posedi je še povedal, da možnost stavke ostaja še vedno odprta, saj da je med sindikati in vlado "odprtih še kar nekaj stvari".