Razpravljali bi o sovražnosti v družbi, medtem ko jo tudi sami stopnjujejo

Pobudnica sklica nujne seje odborov je NSi, ki je besedilo v sopodpis poslala vsem poslanskim skupinam, odzvale pa so se omenjene. V NSi sicer pravijo, da ne želijo biti politično sodišče, a je njihova naloga, da se odzovejo.

"Besede imajo neverjetno moč in predstavljajo odtis, ki ga vsak dan znova pustimo v svetu," je na današnji novinarski konferenci povedal vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Po njegovih besedah ne želijo biti politično sodišče, a je njihova naloga, da budno spremljajo dogajanja v družbi in se na sovražne pojave pravočasno odzovejo.

Prav tako po njegovih trditvah v NSi na nikogar ne kažejo s prstom, ampak pozivajo, da se "na nek način 'zresetiramo', ker smo prišli do točke, kjer slovenska družba še ni bila". Strinja se, da je naloga parlamentarcev, da najprej sebi postavijo ogledalo. Želi si, da bi iz besedišča parlamentarcev izginile besede, kot so fašisti, kriminalci na oblasti, golazen in podobno.

Opozoril pa je tudi na izkazovanje sovraštva v javnosti z nacističnim kljukastim križem, kar se je po njegovih navedbah začelo že na protivladnih protestih. To je označil za povsem nedopustno.

A ravno to, o čemer so danes govorile omenjene stranke, pogosto počnejo tudi same – sovražnost do drugače mislečih, zaničevalna retorika, pa tudi posmehovanje.

Spomnimo, da so na spletnem portalu Nova24TV, ki jo vodijo in so jo ustanavljali pomembni člani SDS, avgusta lani objavili članek z naslovom Dvoličnost makedonske evroposlanke!. Beseda je tekla o Ireni Jovevi. Na zapis se je nemudoma odzvala njena stranka LMŠ, pri kateri so takrat zapisali, da je višek vsega naslov na spletnem portalu, "ki je v lasti SDS in njihovih madžarskih zaveznikov, ki evropsko poslanko etiketira zaradi njenega porekla z označevanjem za makedonsko poslanko". Poudarili so še, da je Joveva rojena v Sloveniji, za evropsko poslanko je kandidirala v Sloveniji in prav tukaj je bila tudi izvoljena.

Obsojajo sovražni govor, a ga hkrati širijo tudi njihovi predstavniki

Na novinarski konferenci je poslanka SDS Alenka Jeraj medtem opozorila, da v SDS že vrsto let prejemajo grožnje in žalitve, zlasti predsednik Janez Janša. Po ocenah SDS se je nestrpni govor začel z naslovnicami Mladine, ki da jih nikoli niso obsodili ustvarjalci javnega mnenja in organi pregona. "Če tega ne zaustaviš, so stvari vedno hujše," je poudarila Jerajeva in dodala, da so zadeve ušle iz rok. Po njenih ocenah krivdo nosijo tudi tožilstvo oziroma organi pregona, pri čemer je spomnila, da tožilstvo ni obsodilo primerov napisa "smrt Janšizmu".

V SDS menijo, da je treba vsako grožnjo resno obravnavati, grožnjo s smrtjo državnim funkcionarjem pa je treba začeti preganjati po uradni dolžnosti. Želijo si, da se ti pojavi ne bi le stopnjevali, ampak da se jih zaustavi, ko je, upajo, še pravi čas, je dejala Jerajeva.

Da tudi njihovim podpornikom pogosto popustijo zavore, je dejstvo. Naj spomnimo: Lucija Šikovec Ušaj, odvetnica, bivša članica SDS, nato podpredsednica leta 2019 novoustanovljene stranke Domovinska liga (DOM) Bernarda Brščiča, iz katere je kasneje tudi izstopila, je tako kot njen nekdanji strankarski vodja v preteklosti oboževala Twitter.

Še ko je bila članica SDS, je svoj račun na omenjenem družbenem omrežju izkoristila tudi za žaljenje in širjenje neresnic. Ušajeva je očitno svobodo govora vzela povsem dobesedno in v času migrantske krize zapisala: "Vsi, ki podpirate migrante, ste v resnici pedofili, impotentni nasilneži, ki ustrahujete ženske, da sploh zmorete seksati z njimi, imate v resnici raje seks z mladimi fantki ali živalmi, da se ne osramotite …"

Septembra leta 2018 je navrgla še: "Danes gledala po centru, kako se v strup spreobrača norčevanje iz debeluščk. Vsaka z enim črnčkom …"

Borut Jakopin, zaposlen na notranjem ministrstvu, je medtem veliko prahu dvignil, ko je na družbenem omrežju objavil sovražni zapis do uslužbencev za socialno delo. "Slovenski CSD-ji so leglo feminist, nedofukanih zafrustriranih žensk in poženščenih beta fantkov." Ta zapis je delil tudi Vinko Gorenak, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ki ga je resda kasneje tudi odobjavil.

Jakopin je deloval v Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge v Sektorju za tajne podatke, kasneje pa so ga premestili, saj so na ministrstvu zapisali, da je "direktorat za policijo in druge varnostne naloge predstojniku podal predlog za premestitev javnega uslužbenca na zahtevnejše delovno mesto".

O pogosto posmehovalnih zapisih predsednika vlade, v katerih žali politične nasprotnike, je bilo že veliko napisanega, bile so tudi obravnave na sodiščih.

SMC: V naši družbi ni prostora za nobeno obliko ekstremističnega nasilnega delovanja

Poslanka SMC Mateja Udovč je medtem na novinarski konferenci izpostavila družbeno odgovornost in dejala, da morajo vrednote, kot so strpnost in solidarnost, postati temelj družbenega delovanja. S pojavom ekstremizma, ki se v zadnjem času čedalje pogosteje pojavlja, te vrednote po njenem mnenju izgubljajo svoj pomen ali pa so poteptane. "Če ne bomo odločno odreagirali in bomo takšne oblike zavržnega delovanja le mirno opazovali, jih bo družba pričela sprejemati kot nekaj povsem običajnega in normalnega," je opozorila.

Sporočilo SMC je tako po besedah Udovčeve to, da v naši družbi ni prostora za nobeno obliko ekstremističnega nasilnega delovanja in za nobenega, ki v imenu svoje resnice odreka pravico do resnice drugega.

Brez kančka obzira na strpnost pa so še pred zaključkom lanskega leta v reviji Demokracija, ki je deluje pod okriljem SDS, objavili besedilo o večvrednosti bele rase in 'odstranitvi plevela'. Zagovarjanje in poobjavljanje te teme pa je prišlo tudi iz političnih vrst in od oseb, ki sedijo v Državnem zboru.

"/…/ Mogoče je torej ustvariti tak virus, zaradi katerega zbolevajo le določeni ljudje, rase, skupine ljudi določenih lastnosti. Ciljna eliminacija skratka. Tako kot se ljudje ciljano spravijo na določene vrste naravnih škodljivcev, plesni, plevelov itd., se lahko Bog spravi na določeno vrsto ljudi," je le del zapisa, ki je bil objavljen v omenjeni reviji in katerega avtor je Aleksander Škorc.

Ta je nadaljeval v svojem slogu: "Ne gre za rasizem, gre za očiščenje. Odstranitev plevela. Če hočete dober pridelek, je to nujno."  Uporabljene besede in retorika so marsikomu priklicale zlovešč spomin na zgodovino, za katero vsi ponavljamo, da se ne sme ponoviti.

Pred kratkim je javnost razburkala še izjava Janševega državnega sekretarja Žana Mahniča, v kateri je 'okaral' novinarko in voditeljico Televizije Slovenija Tanjo Gobec. Ta je v oddaji Politično gostila predsednico SAB Alenko Bratušek in prvaka SMC Zdravka Počivalška. Govorili so aktualnih političnih temah, ob besede voditeljice pa se je spotaknil Uroš Urbanija, direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Tisti Urbanija, ki nekaterim predstavnikom vlade ni dal soglasja za nastope v informativnih oddajah. "Tanja Gobec mirno laže, da ta teden niso dobili nobenih uradnih pojasnil glede hitrih testov. V četrtek je na novinarski konferenci o tem govoril Fafangel, v sredo pa dr. Rozman, prof. Štrukelj in epidemiologinja Neda Hudopisk," je zapisal.

Njegov zapis je delil Mahnič in še dodal: "Tanji Gobec je potrebno pojasnilo napisati na steklenico viskija, da ga lahko večkrat prebere."

Napadi na novinarje POP TV pa so na družbenih omrežjih že stalnica. Tudi s strani članov aktualne Vlade Republike Slovenije.

Z besedami "šus v glavo" je poslanec državnega zbora Dušan Šiško leta 2019 nakazal, kako bi se lotil reševanja migrantske problematike. Član SNS je to izjavil javno, med sejo parlamentarnega odbora, za izrečeno pa ni prejel niti opomina za neprimerno izražanje.

Za kreiranje družbenega mnenja izrabljajo tudi mlade. Na družbenih omrežjih se pojavljajo še 'astroturfingi' oziroma lažni spletni profili, ki so pod nadzorom političnih strank. Te se mladim in neopredeljenim približajo kot glas tretjih oseb, ki kritizirajo ali hvalijo določene stranke ali politike.

Pozvali, naj posebno pozornost posvetijo preprečevanju pojavov ekstremizma

Podpisnice zahteve za sejo med drugim predlagajo, naj odbora priporočita pristojnim državnim organom, naj posebno pozornost posvetijo raziskovanju in preprečevanju pojavov ekstremizma, ekstremističnih skupin in z njimi povezanega nasilništva.

Prav tako naj priporočita organom pregona, naj pri svojem delovanju med glavne prioritete umestijo tudi primere nedovoljenega delovanja ekstremističnih skupin zoper življenje, osebno varnost in dostojanstvo, premoženje ljudi ter ustavno ureditev države. Vladi pa naj predlagata, da preuči potrebo po spremembah zakonodaje s področja kazenskega prava, javnega reda in miru, medijev in spletnih družbenih omrežij.

Predsednik NSi Matej Tonin je sicer nedavno predlagal, da bi poslance, ki se neprimerno izražajo, finančno kaznovali. Horvat je danes menil, da bi se pri tem lahko zgledovali po poslovniku evropskega parlamenta.

Predsednik DZ Igor Zorčič je v odzivu v DZ medtem povedal, da so bile že v preteklosti takšne pobude. Po njegovem mnenju imajo pravil in zavedanja o tem, kako se obnašati v DZ, dovolj, vprašanje pa je, če je zanje volja. Nova pravila bi morali sprejemati poslanci, ki pa lahko največ naredijo s svojim zgledom, torej da se obnašajo tej instituciji primerno, je poudaril.

Glede na dogajanje zlasti v zadnjih mesecih je razprava o morebitnem finančnem sankcioniranju poslancev po njegovem mnenju sicer na mestu, a ne bi delal prehitrih korakov, niti vlekel vzporednic z evropskim parlamentom. Strinja se, da občasno prihaja do intenzivnejših razprav, a primerjalno gledano z razvitimi zahodnimi demokracijami je naš parlament po Zorčičevem mnenju zelo v redu.

Lani sprejet poslanski etični kodeks sicer predvideva tudi ukrepe, a doslej še niso nikogar obravnavali, saj za to še ni bilo predvidenega postopka. Zorčič je danes pojasnil, da je ta pravila pripravil. Na prvem sestanku s podpredsedniki DZ so se dogovorili, da za nazaj ne bodo nikogar obravnavali, pač pa bodo odslej pozorni na morebitne kršitve kodeksa. Predvidoma v začetku vsakega meseca se bodo sestali, pregledali, ali so prejeli kakšno pobudo, ali sami zaznali kakšno kršitev kodeksa, in se odločili, ali bodo kogar koli po etičnem kodeksu tudi obravnavali.