Odbor DZ za gospodarstvo za uravnoteženje javnih financ

Odbor DZ za gospodarstvo se je s predlogom rebalansa, ki predvideva 7,9 milijarde evrov prihodkov (753 milijonov evrov manj kot v sprejetem proračunu) in devet milijard evrov odhodkov (1,1 milijarde evrov manj), seznanil v delu, ki se nanaša na področje gospodarstva.

Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo bo namenjenih 327 milijonov evrov, od česar bo za politiko podjetništva in konkurenčnosti namenjenih 230 milijonov evrov, je povedal resorni minister Radovan Žerjav. Želi si, da bi bilo za spodbujanje gospodarstva na voljo več denarja, a se hkrati zaveda trenutnega stanja. K ukrepom za izboljšanje poslovnega okolja prišteva davčne spremembe za razbremenitev gospodarstva v vrednosti 150 milijonov evrov. Ključna potenciala za gospodarsko rast sta po njegovem mnenju privabljanje tujih investicij in črpanje evropskih sredstev.

Člani odbora iz vrst opozicije predloga rebalansa ne podpirajo. Stanko Stepišnik (Pozitivna Slovenija) je menil, da rebalans ne daje upanja na višjo gospodarsko rast in ne podpira konkurenčnosti. Varčevanje je potrebno, ni pa dovolj, je dejal. Po njegovem mnenju bi lahko gospodarsko rast spodbudili le z velikimi infrastrukturnimi projekti. V Pozitivni Sloveniji se zavzemajo za to, da bi polovico potrebnega znižanja primanjkljaja dosegli z znižanjem izdatkov, polovico pa s povečanjem prihodkov. Menijo, da bi bil dvig davka na dodano vrednost (DDV) učinkovit ukrep.

V SD se po besedah Matjaža Hana zavedajo, da je treba čim prej uravnotežiti proračun, da pa bi se sami tega lotili drugače. Meni, da predlagani varčevalni ukrepi niso potrebni tako hitro, ter se boji, da prilivi v proračun ne bodo dosegli načrtovanih. Prihodke bodo po njegovem mnenju nižji zaradi rezov pri investicijah, subvencijah za podjetja, davku na dobiček. Tudi on se je zavzel za takšne odhodke države, ki bi spodbudili gospodarsko rast. Dvigu DDV v prvi fazi ni naklonjen, čeprav meni, da bo to verjetno treba izvesti, a bi prej sprejel določene strukturne reforme.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič je dejal, da je rebalans potreben za konsolidacijo javnih financ, ki da je predpogoj za gospodarsko rast, zagon gospodarstva, višjo bonitetno oceno. Žerjav je glede zvišanja DDV menil, da ni v skladu s ciljem privabljanja tujih investicij in bolj prijaznega poslovnega okolja, dvigu DDV nasprotujejo tudi v koaliciji.

Koalicijski člani odbora so se strinjali s cilji vlade in poudarjali, da je treba izdatke prilagoditi prihodkom. Damjana Petavar Dobovšek (SDS) je povedala, da je bil sprejeti proračun načrtovan nerealno, zato je rebalans nujen. Kot ključne cilje vidi konsolidacijo javnih financ, dokapitalizacijo bank, dvig konkurenčnosti gospodarstva ter prilagoditev pokojninskega in zdravstvenega sistema in oskrbe starostnikov.

Bojan Starman (Državljanska lista) bi še bolj znižal subvencije, kot je predvideno, za gospodarsko rast in izboljšanje konkurenčnosti pa bi se usmeril v bolj prožen trg dela, izboljšanje produktivnosti tako v javnem kot zasebnem sektorju (pri tem bolj kot ukinitev nekaterih praznikov podpira nevštevanje časa za malico v delovni čas) in v izboljšanje insolvenčne zakonodaje.

Jožef Horvat (NSi) je dejal, da je koalicija enotna, da je prva prioriteta uravnoteženje javnih financ. Ker Slovenija tega ni storila, pa je to napovedovala, je izgubila kredibilnost, sledil je padec bonitetne ocene, meni Horvat.

Ivan Hršak (DeSUS) je dejal, da je vlada z razpoložljivimi sredstvi naredila, kar je lahko. Menil je, da je dvig DDV zgrešen predlog in da bi prišel v poštev le, če varčevalni ukrepi ne bi zadostovali.

Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije je dejala, da podpirajo varčevalne ukrepe in da država ne sme poslati dodatnega negativnega signala tujim financerjem. Opozorila pa je, da bi bilo treba ohraniti ukrepe, s katerim je moč okrepiti domače gospodarstvo.

Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici varčevalne ukrepe podpirajo, je povedal Danijel Lamberger, a dodal, da je treba biti previden pri varčevanju pri investicijah, ki bi neposredno angažiralo gospodarstvo.

Odbor je obravnaval tudi predlog zakona o uravnoteženju javnih financ, ki bo posegel v 45 drugih zakonov, in ga z večino glasov podprl. V pristojnost odbora sodi le sprememba zakona o financiranju občin, in sicer se sprememba nanaša na znižanje glavarine na občino.

Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je dejal, da podpirajo ukrepe, saj razumejo trenutno stanje. Pozval pa je k spremembam, ki bi občinam znižale stroške, ki jih imajo zaradi zapletenih birokratskih postopkov, npr. pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov ali pripravi dokumentacije za evropske projekte, ter poudaril, da bi bilo treba pri ukrepih za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev več pozornosti dati javno-zasebnemu partnerstvu.

Razprave ni bilo, zakon v obravnavo po nujnem postopku

Potem ko je v ponedeljek o nujnem postopku obravnave zakona za uravnoteženje javnih financ odločil kolegij predsednika DZ, so o njem danes na zahtevo Pozitivne Slovenije odločali tudi poslanci. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer, v njihovi poslanski skupini naglici nasprotujejo, ker predlagani zakon posega v 45 drugih področnih zakonov, je poln nedoslednosti, nasprotujočih si določil in nerazumljivih določb, predvsem pa ni usklajen s socialnimi partnerji. "Takšen način dela je po mnenju Pozitivne Slovenije za državni zbor skrajno žaljiv in nedostojen," je poudaril Möderndorfer.

Ob tem je opozoril tudi, da so kljub njihovemu nasprotovanju zaradi vložene zahteve o vnovičnem odločanju o postopku v torek nekateri odbori predlog zakona vseeno obravnavali po nujnem postopku. To po njegovih besedah pomeni kršitev poslovnika, zaradi česar je predsednika DZ Gregorja Viranta pozval k ukrepanju.

Poslanci so na koncu brez razprave nujni postopek obravnave vladnega predloga zakona potrdili s 45 glasovi za in 31 proti.

DZ tako predlog zakona ne bo obravnaval po rednem postopku, ampak bo nadaljeval obravnavo po nujnem postopku.