Razprava o sodniških plačah

Odbor za notranjo politiko bo na sredini seji obravnaval predloge zakonov, s katerimi želi vlada uskladiti plače sodnikov, tožilcev in pravobranilcev z odločbo ustavnega sodišča. Vlada je junija po večmesečnem usklajevanju s sodniki potrdila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki sodnike uvršča v 47. izhodiščni plačni razred.

Poleg tega predlog novele odpravlja večino dodatkov in zmanjšuje število napredovanj sodnikov. Načelo večje fiksnosti plače je postavljeno kot novo temeljno načelo sistema sodniških plač, je ob predstavitvi novele povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Neustavnost sodniških plač se bo po predlogu vlade zaradi finančne krize odpravila čez leto in pol.

Zaradi nestrinjanja s plačno reformo so sodniki dvakrat iskali pravico na ustavnem sodišču, ki jim je tudi obakrat pritrdilo. Prvič je sodniške plače z ustavo poskušala uskladiti že prejšnja vlada, vendar je takratni minister za javno upravo Gregor Virant kot glavni pogajalec na vladni strani vztrajal pri nagrajevanju sodnikov glede na njihovo delovno uspešnost.

Tako so sodniki popravljeni zakon o sistemu plač v javnem sektorju še enkrat poslali v presojo ustavnemu sodišču, ki jim je decembra 2008 ponovno pritrdilo. Medtem pa so zaradi neuspešnih poskusov, da bi z vlado Janeza Janše vzpostavili dialog o sodniških plačah in po njihovem mnenju spornih zakonskih rešitvah, v aprilu 2008 pripravili opozorilne proteste, 1. julija 2008 pa je več kot 72 odstotkov sodnikov začelo belo stavko.

To pomeni, da so delali samo toliko, kolikor od njih zahteva pričakovani obseg dela oziroma sodniška norma, ter nujne zadeve. Sodniki so zahtevali ureditev sodniških plač v zakonu o sodniški službi, primerljivost plač s poslanskimi in ministrskimi ter ohranitev realne vrednosti sodniških plač.

Plačna nesorazmerja

Minister za pravosodje Aleš Zalar je takoj po prevzemu položaja neuspešno poskušal doseči dogovor s stavkovnim odborom o prekinitvi stavke. Sodniki so vztrajali, da bodo stavko prekinili le v primeru konkretne vladne ponudbe. Do tega je prišlo 24. aprila po večmesečnih usklajevanjih in skoraj desetih mesecih stavke. Kljub vsemu je bilo precej vprašanj še odprtih, tako sta pogajalski skupini vlade in sodnikov končali usklajevanja o umestitvi sodnikov v plačne razrede 16. junija.

Rezultat teh usklajevanj so novele zakonov o plačah v javnem sektorju, o sodniški službi, o državnem tožilstvu in o državnem pravobranilstvu, ki jih bo na sredini seji po skrajšanem postopku obravnaval odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Plačna nesorazmerja bodo z omenjenimi novelami zaradi finančne krize odpravili v dveh delih. Prvi del s 1. julijem letos, drugi del pa s 1. decembrom 2010.

Plačni razredi

Ob koncu uskladitve z odločbo ustavnega sodišča bodo okrajni sodniki uvrščeni od 47. do 51. plačnega razreda (1. julija 2009 od 43. do 50.), okrajni sodnik svetnik v 51. plačni razred (52.), okrožni sodniki od 50. do 53. plačnega razreda (od 46. do 52.), okrožni sodnik svetnik v 54. plačni razred (53.), višji sodnik od 55. do 57. plačnega razreda (od 51. do 55.), višji sodnik svetnik v 58. plačni razred (56.), vrhovni sodnik v 60. plačni razred (57.) in vrhovni sodnik svetnik v 61. plačni razred (58.).

Sodni svet ugotavlja, da noveli zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o sodniški službi izpolnjujeta pričakovanja, ki so realna glede na obstoječo situacijo, je zapisal predsednik sodnega sveta Branko Masleša. Hkrati je sodni svet napovedal, da bo pozorno spremljal udejanjanje obeh zakonov in nadaljnji razvoj na tem področju ter predlagal potrebne izboljšave, piše v mnenju, ki ga je sodni svet posredoval DZ.