Razprava o sistematičnem nasilju

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je danes udeležila slovesnosti ob 64. obletnici osvoboditve taborišča Mauthausen. Na spominski slovesnosti v Mauthausnu je dejala, da se gorje koncentracijskih taborišč ne začenja na njihovih vratih. Po njenem opozorilu se gorje začne v trenutku, ko drugega razumeš kot grožnjo in ko v drugem vidiš oviro na svoji poti, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. 

"Gorje koncentracijskih taborišč se ne začenja na njihovih vratih. Tudi ne na zapahu vagona, ki vas v megleni noči pelje tja. Celo ne tedaj, ko sredi noči potrkajo na vaša vrata," je dejala ministrica in opozorila: "Gorje se začne v trenutku, ko drugega razumeš kot grožnjo, ko v drugem vidiš oviro na svoji poti." Po njenih besedah tedaj, "ko kriminaliziraš drugega zaradi njegove drugačnosti, ne kršiš le njegovih temeljnih človekovih pravic, ampak dobesedno delaš zlo: in kdor dela zlo, je zločinec".

"Razprava o taboriščih nekoč in danes nikoli ni le razprava o neizmernem trpljenju, temveč vedno tudi o sistematičnem zločinu, ne moreš govoriti o trpljenju ljudi, ne da bi govoril o kršenju človekovih pravic," je poudarila. Po njenem opozorilu je pomembno, da ne pozabimo, kdaj in kako se je začelo. "S prvim ukazom? S prvo grožnjo? S prvo grdo sosedsko besedo? Če ne bomo vedeli, kdaj se začne, se bo začelo spet in spet. Spregledali bomo prve grožnje, preslišali prve grde besede, prespali, ko bodo trkali pri sosedih," je opozorila.

Ukrepati vsakič, ko se zgodi krivica

Človekove pravice in pravna država morajo biti po njenih besedah temelji našega pojmovanja življenja in sveta. Kot je dejala, moramo "ukrepati vsakič, ko zaslutimo, da se godi krivica. Zato popravljamo krivice izbrisanim in zato moramo pomagati ogroženim".

Kriza po besedah ministrice "prinaša nove, hude nevarnosti", zato mora biti v trenutku največje gospodarske krize po letu 1929 naša pozornost toliko večja. "Prav ob nobeni izrečeni grožnji ne smemo ostati tiho: ne sosedu, ne Romom, ne homoseksualcem; ne Slovencem, ne Hrvatom," je opozorila ministrica. Po njenem mnenju se tisti, ki se danes, v času težke krize, "loteva reševanja problemov tako, da spet v drugih vidi oviro na poti, v drugih vidi grožnjo, ni ničesar naučil ne iz zgodovine ne iz sedanjosti".

Kot opozarja Kresalova, se zato, ko danes od ljudstva izvoljeni predstavniki "ščuvajo ljudi proti ustavnemu sodišču", velja znova vprašati, kako se to začne in kako je mogoče. "Na ta vprašanja moramo odgovoriti vedno znova in pravočasno," je poudarila. Zagotovila je, da si bo kot ministrica za notranje zadeve prizadevala, da "na tem krhkem področju, ki ima še kako opraviti z redom in mirom, tudi z mehanizmi nadzora in represije, nikoli ne pozabimo na spoštovanje človekovih pravic in nedotakljivost pravne države".

Med letoma 1938 in 1945 je bilo v Mauthausnu zaprtih okoli 195.000 ljudi. Med njimi je bilo po danes znanih podatkih ujetih tudi več kot štiri tisoč Slovencev, od tega jih je okoli 1500 umrlo, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.