Razočaranje nad mnenjem pravobranilca: 'Vrnitev na točko nič ne pride več v poštev'

Generalni pravobranilec Priit Pikamäe je v svojem mnenju presodil, da Sodišče EU ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški oziroma za odločanje o mejnem sporu, ki ne spada pod pravo Unije. Saj gre, tako generalni pravobranilec, "v svojem bistvu za vprašanje mednarodnega javnega prava".

Kot je po današnjem srečanju štirih predsednikov komentiral predsednik države Borut Pahor, današnja odločitev pravobranilca sodišča EU ni relevantna za vprašanje, ali je meja med Slovenijo in Hrvaško določena. Arbitražno sodišče je namreč mejo že določilo in tega ne more spremeniti nič, niti stališče pravobranilca.

Ta je sicer, kot je izpostavil Pahor, odločal le o tem, ali vsebina arbitražnega sporazuma zadeva evropsko pravo. Po presoji pravobranilca ne zadeva evropskega, pač pa klasično mednarodno pravo. Zdaj bo treba počakati še na odločitev sodišča, je dodal predsednik.

Slovenija bo po njegovih besedah še naprej vztrajala, naj državi ustanovita komisijo za demarkacijo, ki bo mejo na kopnem določila v skladu z razsodbo arbitražnega sodišča, da se proces zaključi. Glede tega je po njegovih besedah na današnjem srečanju štirih predsednik vladalo popolno soglasje. "Mislim, da je treba pokazati dovolj potrpežljivosti, vztrajnosti in politične modrosti, da bo enkrat meja med Slovenijo in Hrvaško določena tako, kot jo je določilo arbitražno sodišče," je še dejal Pahor.

Kot je še dejal, je Slovenija ves čas iskala načine, da problem reši po pravni poti. Sam podpira vse korake, ki bodo iskal poti za mirno uveljavitev odločbe. "Ne podpiram enostranskih korakov, ker bi ti prej ali slej naleteli na potrebo po uporabi sile, to odločno zavračam," je še poudaril predsednik republike.

Šarec: Slovenija se je pripravljena pogovarjati o uresničitvi arbitražne razsodbe, vse drugo pa so špekulacije

Tudi premier Marjan Šarec meni, da meja med državama določena, slovenska politika pa pri tem enotna. Slovenija bo pri implementaciji razsodbe neomajna, dvostranski pogovori ali "vrnitev na točko nič" pa po njegovih besedah ne pridejo v poštev.

Spomnil je še, da je Slovenija Hrvaški že četrtič poslala noto za ustanovitev demarkacijske komisije, pa iz Zagreba še ni bilo odgovora. Dodal je, da bo Slovenija na tem področju ostala aktivna in se je pripravljena pogovarjati o uresničitvi arbitražne razsodbe, vse drugo pa so "špekulacije in raznorazni spini, ki jim ne gre nasedati".

Šarec je odgovarjal tudi na vprašanje, ali bi moral v primeru, če Sodišče EU sklene, da ni pristojno za odločanje o sporu, minister za zunanje zadeve in nekdanji premier Miro Cerar odgovarjati. Kot je dejal Šarec, je bila odločitev za tožbo politična in sprejeta s konsenzom na posvetu predsednikov strank. Tudi če bo sodišče sklenilo, da ni pristojno za odločanje, to ne negira razsodbe arbitražnega sodišča, je še dodal.

Predsednik DZ Dejan Židan pa je po današnjem srečanju izjemno zadovoljen zaradi popolne enotnosti štirih predsednikov glede tega vprašanja. Vsak korak, ki lahko pospeši implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča, pa je dobrodošel, je dodal.

Predsednik DS Alojz Kovšca je medtem opozoril na širše razsežnosti mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Nereševanje vprašanja meje je namreč slab signal za reševanje podobnih težav držav Zahodnega Balkana, ki si želijo v EU. Ta namreč po njegovih besedah zagotovo ne bo storila iste napake in dovolila, da članice, ki vstopajo v EU, s seboj prinesejo takšne težave.

Slovenska agentka: Pravobranilec je šel mimo slovenskega zahtevka

Pikamäe je šel mimo slovenskega zahtevka in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res, je v prvem odzivu na mnenje pravobranilca v Luksemburgu poudarila slovenska agentka Maja Menard.

"Odločitev pravobranilca je drugačna, kot jo je Slovenija pričakovala," je poudaril tudi vodja projektne enote za meje na zunanjem ministrstvu Marko Vrevc. Izpostavlja, tako kot Menardova, da je mnenje težko podrobno komentirati, ker ga je treba preučiti.

Ob tem je izpostavil, da je mejo med Slovenijo in Hrvaško določilo pet vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov, da jo je Slovenija uzakonila in da seveda še ni na vsakem metru podrobno določena, saj za to potrebuje sodelovanje Hrvaške.

"Vendar Slovenija ni tožila na sodišču zaradi nejasnega poteka meje, temveč ker ugotavlja, da ne more dosledno spoštovati evropske zakonodaje, ker jo pri tem ovira Hrvaška," je še poudaril Vrevc, ki pričakuje, da bo mnenje celotnega sodišča drugačno. Na vprašanje, kako si razlagajo takšno sodbo, Vrevc odgovarja, da bodo to ohranili zase, saj da je to intimna stvar vsakega od njih. Slovenija bo svojo argumentacijo ponovila ob vsaki priložnosti in na vseh področjih delovala v skladu s to mejo. "Poti nazaj tukaj ni," je poudaril.

V stranki DeSUS razočarani nad mnenjem pravobranilca

V DeSUS so nad mnenjem generalnega pravobranilca o slovenski tožbi proti Hrvaški nekoliko razočarani, vendarle pa njegovi sklepni predlogi za sodišče niso zavezujoči, je poudaril vodja poslancev DeSUS Franc Jurša.

Sodniki bodo lahko mnenju pravobranilca po navedbah Jurše sledili ali ne. "Možnosti so približno enakovredne," je pojasnil. Kljub temu pa imajo v DeSUS zaupanje v pravni sistem, da se bo sodišče ustrezno odločilo glede dopustnosti tožbe in nadaljnjih postopkov. "Kakšna bo ta sodba, pa moramo počakati," je dodal.

Obenem je poudaril, da Slovenija ni tožila na sodišču zaradi nejasnega poteka meje, temveč ker ugotavlja, da ne more dosledno spoštovati evropske zakonodaje. "Pri tem jo namreč ovira Hrvaška," je pojasnil.

Nemec: Dogodki, ki sledijo, bodo narekovali epilog

Presoja pravobranilca v ničemer ne spremeni odločitve arbitražnega sodišča, ki ostaja del mednarodnega prava in zavezujoča, pa je dejal Matjaž Nemec iz SD, ki tudi ne vidi razloga, da bi se tehtnica zaradi tega prevesila na eno ali na drugo stran. 

Pričakovati je bilo mogoče vse tri scenarije in to je le eden od njih, je v izjavi za medije v DZ dejal Nemec. Je pa po njegovih besedah iz podobnih primerov mogoče razumeti, da se lahko generalni pravobranilec odloči za katerega koli, vendar pa ta "niti ne vpliva na odločitev sodišča".

Nemec sicer verjame, da je bila odločitev pravobranilca tehtna. So pa bile že v preteklosti takšne odločitve sprejete na način, ki ni zaznamoval odločitve same. "Dogodki, ki sledijo, bodo narekovali epilog," je še povedal. Zato Nemec tudi ne ocenjuje, da bi odločitev pravobranilca lahko dojemali kot nekakšen vmesni udarec za Slovenijo.

Janša Cerarja pozval, naj denar za stroške tožbe plača iz svojega žepa

Predsednik SDS Janez Janša je mnenje pravobranilca pospremil z zapisom na Twitterju. "Kot da vlada tega ne bi vedela vnaprej," je pripomnil in zunanjega ministra Cerarja pozval, naj denar za stroške plača iz svojega žepa.

V NSi so nad mnenjem razočarani, ki pa za Sodišče EU ni zavezujoče, se je odzval vodja poslancev NSi Jožef Horvat. "Pričakujemo, da bo Sodišče EU, ki bo o tem odločalo prihodnje leto, upoštevalo slovenske pravne argumente," je dejal. 

Razsodba arbitražnega sodišča, ki je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, je zavezujoča za obe državi, je poudaril. "Ključno je, da arbitražna razsodba velja za obe državi, mnenje pravobranilca pa ni zavezujoče za sodišče in pričakujemo da bo Sodišče EU upoštevalo pravne argumente, torej vladavino prava, ki velja v EU," je dejal Horvat.

"Nekoliko smo razočarani nad mnenjem pravobranilca, ampak pričakujemo da bo Sodišče EU upoštevalo slovenske pravne argumente, to so kršitev prava EU s strani Hrvaške - govorimo o kršitvi ribiške politike, schengenskega režima in drugih kršitvah," je dejal.

Vatovec: Poskus implementacije s tožbo na robu legitimnosti

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je ocenil, da bi morala Slovenija pri implementaciji arbitražne razsodbe vztrajati na nek drug način, ne s tožbo. Že v prejšnjem mandatu so v Levici opozarjali, da je ta poskus "na robu legitimnosti," je dejal.

"Bomo videli, kakšna bo odločitev sodišča, ki je pristojno za to, da ugotovi, ali je ta tožba upravičena," je dejal Vatovec. Je pa poudaril, da bi morali v Sloveniji "na nek drugačen način vztrajati, da se arbitražna razsodba implementira, v tem času pa narediti čim več na tem, da bi se odnosi med državama izboljšali in da se z vstopom Hrvaške v schengensko območje ljudem ob meji zagotovi lažje življenje".

Nerazumevanje mednarodnega prava se je po mnenju predsednika SNS Zmaga Jelinčiča pokazalo že pri memorandumu, ki je bil s podpisom Janeza Janše poslan v Haag. V memorandumu namreč niso bila našteta relevantna mednarodnopravna in zgodovinska dejstva. Zato je že sama arbitražna razsodba neveljavna, saj odločitev temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, trdi Jelinčič.

"Če bi že v samem izhodišču poslušali predsednika SNS, do takega fiaska ne bi prišlo, saj bi se sporazum o arbitraži uporabljal v skladu z mednarodnim pravom, če pa bi šli v arbitražno presojo, pa bi bila v memorandumu napisana vsa mednarodnopravna in zgodovinska dejstva, kar pa, kakor, kaže, slovenski strani ni bilo v interesu," je zapisal.

Kot je dodal, pa je zanimivo, da v Sloveniji memorandum še vedno nosi oznako zaupnosti. To je po njegovem prepričanju skregano z osnovnim namenom vsake arbitražne presoje. "Evidentno je, da naši nekaj skrivajo," je še pripomnil.