Slovenski raziskovalci že dolgo opozarjajo na grožnjo katastrofalnih podnebnih sprememb. Nedavni izsledki raziskav namreč kažejo na to, da podnebne spremembe ogrožajo življenja več kot milijarde ljudi, povzročajo množično izumrtje živalskih in rastlinskih vrst ter grozijo z nepopravljivo ekonomsko škodo.
Okoljska problematika pri nas še vedno obstranska tema
Navkljub jasnosti znanstvenih svaril ugotavljajo, da Slovenija spada med tiste članice mednarodne skupnosti, ki ne kažejo pripravljenosti, da bi se na grožnjo odzvala z odločnimi ukrepi. "Medtem ko je ponekod v Evropi podnebna in okoljska problematika glavna tema političnih razprav, je pri nas še vedno odrinjena na obrobje, kar kaže na to, da se slovenska politika ne zaveda resnosti problema," opozarjajo podpisniki odprtega pisma.
Podnebne spremembe niso politične in bodo katastrofalne za vse nas, v kolikor ne naredimo več.
Ob trenutni stopnji naših “prizadevanj” se bo do konca stoletja globalna povprečna temperatura povečala za 4 °C glede na referenčno obdobje 1986-2005 12 , ki je že tako skoraj 1 °C toplejše od predindustrijske dobe, podobno pa bo tudi pri nas v Sloveniji 13, so zapisali . Za lažjo predstavo: povišanje temperature za 5 °C (od predindustrijske dobe) je enakovredno premiku proti jugu za skoraj 1000 km (npr. iz Ljubljane v Madrid oz. iz Kopra v Atene, Malago ali Tunis), takšna pa je tudi razlika v globalni povprečni temperaturi med ledeno dobo in toplim obdobjem. To pomeni, da bodo že v zadnji tretjini stoletja na območjih, kjer bo živela več kot polovica svetovnega prebivalstva (npr. Kitajsko nižavje, Indijska podcelina, jugovzhodna Azija, vzhodni del ZDA, nizka ekvatorialna Afrika ter celo osrednji Balkan), v povprečju vsako drugo ali tretje leto pretili smrtno nevarni vlažni vročinski valovi, ki bodo ogrožali celo zdrave odrasle v mirovanju. Preostali, še zlasti otroci in starostniki ter ljudje s srčno-žilnimi in pljučnimi obolenji, pa so za vlažno vročino še občutno dovzetnejši. Slovenija se spremembam ne bo izognila.
"Pod težo znanstvenih dejstev čutimo breme moralne odgovornosti, da politične odločevalce, gospodarstvenike, sindikate in širšo slovensko javnost opozorimo na posledice nadaljevanja po poti odlašanja in neukrepanja. Zato smo štirje mladi slovenski raziskovalci pripravili Zahtevo slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje," so zapisali.
Zahtevajo sprejetje novih, bolj ambicioznih ukrepov
Od vlade in pristojnih institucij zahtevajo, da sprejmejo nove, bolj ambiciozne podnebne in okoljske načrte, ki bodo v dolgoročnem interesu prebivalcev Slovenije in vsega sveta. Predlagajo jim sprejetje naslednjih ukrepov:
Spodbudite manjšo porabo energije in nujna vlaganja v večjo energetsko učinkovitost stavb in brezogljično energetsko infrastrukturo. Spodbudite vsesplošno večjo varčnost in spremembo ustaljenih vsakodnevnih navad in razvad - prehranskih, potrošniških in potovalnih. Vključite podnebno in okoljsko problematiko v obvezen del učnih programov na vseh ravneh izobraževanja. Spodbudite večjo uporabo javnih prevoznih sredstev z vlaganji v železniško infrastrukturo in z višjimi subvencijami za javni prevoz. Uvedite davek na ogljik v okviru zelene davčne reforme, ki bo prihodke od davka v celoti in enakomerno vrnila državljanom kot ogljične dividende. Sprejmite preventivne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, ki nam bodo olajšali spoprijemanje z njihovimi posledicami. |
Njihovo zahtevo je do danes podprlo in sooblikovalo več kot 120 slovenskih strokovnjakov - meteorologov, klimatologov, fizikov, kemikov, biologov, geografov in drugih - domačih in tujih. V zahtevi poleg opozorila v javno razpravo podajajo tudi niz predlogov in ukrepov za blaženje podnebne krize in prilagajanje nanjo.
Poleg obveščanja javnosti želijo z objavo odprtega pisma ustvariti dodaten pritisk na odločevalce pred posvetom Podnebni dogovor, ki bo 14. novembra potekal v Državnem zboru.
Celotno vsebino pisma si lahko preberete v priloženem dokumentu.
KOMENTARJI (160)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.